Zanositev in nosečnost

Ma, jaz sem bolj stara šola in moja filozofija je, da narava že ve zakaj se mora porod čutiti (beri boleti) kot pač se. In se mi zdi, da manj kot se meša v to, boljše je. Jaz se (najverjetneje) tudi pri naslednjem ne bom odločila za EA, najbrž velik delež k tej odločitvi prispeva tudi to, da mi je brrrr misel na zabadanje igel v hrbet (pa še poleti sem bila na infekcijski zaradi suma na meningitis in so mi zabadali igle ravno tja nekam kot proi EA in mi je bilo slabo za umret in sem bruhala  in glava me je NORO bolela, tako da ne, hvala!), pa še izkušnja s prvim porodom je bila zelo pozitivna (2 uri v porodni, super babica, nič epiziotomije).  Bi lagala, če bi rekla, da ne boli, pač boli (nekje vmes sem rekla Mirotu, da naslednjič pa zagotovo EA, no pa sem si takoj po porodu premislila, najbrž bi tudi manj bolelo, če bi bil Lovro Manjši, kaj pa jaz vem ) ampak ta bolečina res ima nek namen- veš, kdaj prihaja popadek, veš, kdaj moraš potisnit, če pa tega ne čutiš, se moraš namesto na svoje občutke in na svoje telo zanesti na to, kaj babica prebere na CTGju in na njene besede.

Moj idealen porod za naslednjič si predstavljam tako: Miro, babica, ki ji 100% zaupam in moje malo boljše obvladovanje dihalnih tehnik. Saj sem obvladala dihanje, ampak sem prepričana, da se da  dihanje še zelo izpopolniti in ti to potem, ko je hudo lahko ZELO pomaga.

Jaz nisem za EA, čisto pa razumem tiste, ki se odločijo za.

 

No, jaz sem imela epiduralno. Imela sem svoje popadke in ko so bili na višku, so mi vstavili kateter (tega sploh ne čutiš). Tako, da poznam razliko v občutenju popadkov brez protibolečinskih sredstev in tisto po, ki je neprimerljiva (popadke je bilo čutiti za polovico manj). Za EA sem se odločila predvsem zato, ker sem si želela porod olajšati. Razmišljala sem le zakaj si ga ne bi, ko pa imam možnost.

Moj porod se sicer ni zaključil kakor najprej mišljeno z iztisom, ampak je sledil carski rez, tudi v lokalni anasteziji (ker je bila EA že nastavljena). Za drugi porod (če bo do tega prišlo) ne vem kako se bom odločila, saj o tem še ne razmišljam. Skratka, vse je v glavi in dihanje je res najpomembnejše..

Tea, to je pa lepo prebrati-sploh glede poroda, pa vem da Lovro ni bil nek drobižek.

Tudi jaz si želim imeti ob sebi babico, ki bo stalno z mano in ji bom lahko zaupala. Baje se celo lahko zmeniš z določenimi babicami, da so takrat s tabo. O tem se moram še pozanimat v materinski šoli.

 

In kje se naučiš dihanja? V šoli?

 

Jaz sem se zaenkrat odločila, da se bom pogovorila z anesteziologinjo in oddala kri za preiskave (to baje potrebuješ, da se lahko dogovoriš za EA, vsaj v Kr.) potem bom pa videla kaj in kako.Časa za razmislek imam še dovolj. Upam samo da bo vse ok in da ne bo potreben CR, ker tega se pa bojim in to zares. Pa ne vem zakaj, ampak imam hudo paranojo pred tem. Sicer pa, če ne gre drugače itak preživiš vse, samo da je na koncu ok.

 

Danes sem nekam filozofsko razpoložena sploh ne vem kaj me daje...

 

Evo, sem našla slikce od sobe moje nečakinje (moje poletno delo-mislim slikarije po stenah). To je bilo narejeno še preden se je rodila, sedaj je posteljica že lepo postlana

 

Moje slikice pa sledijo, ko bova dokončno uredila najino sobico.

 

 

To si ti poslikala ? Bravo, res

 

Dihanja se nekaj naučiš v materinski šoli, fino je, če vadiš tudi sam, sicer je bil pa meni zelo fajn v smislu celotne priprave na porod tečaj Eve Kuhar (tečaje ima v Lj, na Vojkovi, v stavbi oz. telovadnici zavoda za gluhe in naglušne). In seveda njena knjiga Izziv poroda- meni je bila 1A. Dobiš jo pa samo v knji