Rodovniški pes = pasemski pes = čistokrvni pes
Pes brez rodovnika NI pasemski in NI čistokrven
Vsi mladiči 2 rodovniških psov, ki sta opravila vzrejni pregled (in s tem dobila vzrejno dovoljenje) dobijo rodovnik.
Na vzrejnem pregledu psa pregledajo za dedne bolezni (npr. displazija kolkov), vedenjske probleme, ki bi se lahko prenesli na mladiče (npr. agresija), posvetijo se tudi njegovi vizualni ustreznosti pasemskemu standardu določene pasme in še kar nekaj drugih stvari. Če ne dobi vzrejnega dovoljenja, ni primeren za parjenje. Če psa ustezata določenim standardom, se ju lahko pari. Rodovnik nam torej zagotavlja, da so bili mladičevi predniki zdravi (za kar nekaj generacij nazaj to vemo), niso imeli dednih bolezni, ki bi se lahko prenesle na mladiča.
Vesten vzreditelj pse redno cepi, kvalitetno hrani, jim posveča ogromno svojega časa, jih redno razparaziti, pelje na preglede k veterinarju ... Od tod tudi visoka cena rodovniških mladičev.
Prednost pasemskih psov je ta, da ko kupimo mladiča vemo kako velik bo, kakšen značaj (približno seveda) se mu bo izoblikoval ... Na podlagi teh lastnosti, torej lahko izberemo primernega psa zase (nekateri so bolj primerni za družine z otroki, drugi za starejše, kot delovni psi, šprtni psi, vodniki slepih ...).
Mešančki so različni, unikatni. Vsak je nekaj posebnega in ima nek čisto svoj značaj. Njihov čar je prav v tem, da presenečajo s svojo drugačnostjo. Nekateri so močno podobni neki pasmi, drugi imajo čisto en svoj videz in značaj. Ključnega pomena je da mešance steriliziramo/kastriramo, saj jih je preveč, domov pa premalo.
Meni so sicer na splošno bolj všeč mešančki in bi, če bi želela psa sigurno posvojila kakega iz zavetišča. Ampak popolnoma razumem, da si recimo ena družina, ki ima majhnega otroka in še nikoli niso imeli psa ne more eksperimentirat in pač kupi eno tako pasmo, ki je ustrezna za začetnike, primerna za otroke ipd.
Največji nateg so pa ti "čistokrvni brez rodovnika". Nastanejo tako, da se parijo 2 psa, ki sta pač podobna eni pasmi, ali je samo eden predstavnik pasme pa se je slučano sparil z enim čisto drugim ... Možno je tudi, da je pes sicer rodovniški, vendar ni naredil vzrejnega pregleda (torej ima verjetno slabo dedno zasnovo, ki bi se prenesla na mladiče), pa so ga vseeno parili. Pogosto je tudi, da ljudje ne vejo sploh kaj je to vzrejni pregled, pa rodovnik pa vse to in res mislijo, da imajo čistokrvne pse. No to zame ni opravičilo, saj se moraš o vsaki stvari pozanimati preden se začneš ukvarjati z njo (vzreja v tem primeru).
Pogosto take pse reklamirajo z "oh kaj pa nam bodo papirji, saj je važno, da jih imamo radi" ali pa "joj na razstave ga pa že ne bi vozili, saj papirji so samo za to". Zakaj bi paril psa, če veš, da ima dedne bolezni, ki se bodo mogoče prenesle na mladiče? Iz ljubezni do psov že ne. Iz ljubezni do denarja pa že bolj mogoče.
Ojej kako sem se razpisala!
Lp.