Zdravje šmavje. Nisem debela, pa imam diabetes. Dobila sem jo pri 13 letih, ko sem še jedla zdrava domača kosila, ozračje še ni bilo tako f***ed up, kadila nisem... Državno blagajno obremenjujem bogato, inzulin je, v resnici, blazen biznis.
Sladkorne niso predvideli in nihče mi je ni obljubil. Raka še nimam in mi ga vsi obljubljajo, celo grozijo mi z njim.
Zame je podatek, da je nekdo zbolel za rakom na pljučih 15 let po tistem ko je nehal kaditi, kratkomalo trapast. Če mi ne bi umrla dva ljuba človeka, ki nista nikoli kadila ali bila pasivno izpostavljena kaj preveč, za rakom na pljučih, bi mogoče vse te buče še verjela. Tudi če bom umrla v 70em letu starosti kot moja ne prava babica, za rakom na pljučih, se ne bom kaj dosti pritoževala. Če bom zbolela zdaj, bom težko krivila cigarete, raka imamo namreč v družini (vseh vrst), mogoče pa sem pojedla samo preveč gensko spremenjenega paradižnika.
Zdaj pač sedim zunaj in kadim pred praznim lokalom.
Life sux and than you die.
PS: Še enkrat, sem ena tistih, ki vpraša, če bližnjo nekadilsko družbo moti, če prižgem, ena tistih, ki brez težav spije kavo v lokalu z nekadilcem, sem pa tudi ena tistih, ki zaradi zakona takšnega kot je, zagotovo ne bom nehala kaditi.
PPS: Dejstvo je, da alkoholiki ravno tako škodijo drugim - big time.