Varčevanje za nepremičnino

Sama sem za stanovanje varčevala že od malega. Že zelo zgodaj so me namreč "učili" naj denarja ne zapravim sproti, ampak naj raje varčujem za stanovanje. Tako se je na ta račun do 25 leta nabralo kar nekaj prihrankov. Takrat sva šla s fantom v najemniško stanovanje in pri 28 s pomočjo kredita kupila svoje stanovanje. Pred tem sem denar imela vedno vezan na banki.

Si je pa s pomočjo stanovanjskega sklada kupil svoje stanovanje moj bratranec, varčeval je kar 10 let. Sama se za nacionalno shemo nisem odločila, ker so bila v tistih časih, ko sem začela aktivno razmišljati o varčevanju za nepremičnino (ko sem imela 18 let) za pridobitev stanovanj razpisana žrebanja in vem, da so bila tista žrebanja prirejena in vezana na poznanstva. Kako je s tem sedaj ne vem.

zaenkrat varčujem brez bank, bo pa šlo počasi na banko (verjetno vezana vloga), mogoče veste pri kateri možnosti varčevanja (banka) so največje obresti?

Jaz vas prav občudujem, ker lahko varčujete. Sama sem pravkar ostala brez financ (izgubila študentsko delo) in znova pristala na bremenih staršev, prihranke sem dala fantu, da si je lahko registriral avto, saj je brezposeln, išče službo vendar iskanje še ni obrodilo sadov. Tako, da letos niti dopusta ne bova imela kaj šele kakšen luksuz. Fant je svoj čas lepo zaslužil s štud. delom vendar je moral vzdrževati svojo družino.

Ko sem delala sem večino denarja porabila za hrano, saj sem živela pri fantu, malico v službi, tu pa tam sem si kaj privoščila (osnovne stvari za higieno, kakšen kos oblačila in obutve) + kavice s fantom, kjer sva se lahko pogovarjala na samem.

Stara sem 27 let in nimam prihrankov, niti službe, ampak bomo že tudi to uredili 1x. Je pa res, da prihajam iz družine, kjer smo se prebijali iz meseca v mesec, včasih težje, drugič lažje, oba starša imata kredit, dopust si ne moreta privoščiti in vozita avto star cc 15 let. Oba imata
minimalno plačo, doma si pridelata nekaj hrane, potrebno je vzdrževati hišo in živeti. Čedalje je težje in ne vem kam pelje ta svet

Vse kar sem v življenju privarčevala je bilo za lanski dopust. Kruta realnost. Tako, da ko berem vaše zgodbe ste lahko ponosne na vaše dosežke.

Akasha, na žalost je to res. Ne vem kako so sedaj krediti, ampak moj je moral imeti 60 % vrednosti stanovanja, da so potem dali kredita 40 %. In smo v enem malem stanovanju. Nimam pojma kako za večje potem uredit, prodaja se pa tudi slabo sedaj. Rabimo pa večje.
Tak kredit je bil seveda brez porokov in podobnega, ker ni hotel drugim škodo delat, če bi šlo kaj narobe. In je za poroštvo dejansko samo stanovanje.
Kje so časi, ko je vsak dobil kredit, imel službo in ga plačal brez večjih problemov.
Če pa že kaj imaš našparano in otroka v vrtcu ti pa to še ceno vrtca poveča. Ampak to je že OT.

Se mi zdi, da skoraj prideš finančno nekje na podobno, če si zgradiš manjšo hiško (do max 100 m²) kot pa da greš kupiti 2-3 sobno stanovanje. Takšno stanovanje pa rabiš, če planiraš npr. družino.

Seveda je vse odvisno od lokacije, ampak ni mi jasno zakaj so najemnine za garsonjere in 1 ter 1,5 sobna stanovanja skoraj enake. Pod 250€ skoraj ne vidim oglasa za najem v MB. Kaj šele, da bi šla v nakup, ko ni dela, ni denarja, prihrankov pa tako ne more biti, če z nekaj € študentskega dela komaj shajaš iz meseca v mesec ter si kupiš osnovne stvari: hrana, kdaj kaj za obleč, kozmetiko le najnujnejše, sploh ne kupujem več skoraj nič dekorative.

Sedaj napovedujejo prehransko krizo in se vprašam, če se mi splača sploh iskati stanovanje, če morda za jesti ne bova imela?

Kam gre ta svet... samo strah in trepet napovedujejo.