Strah pred bivanjem v pritličju

Midva sva preden sva si kupila stanovanje živela v najemniškem stanovanju, ki je bilo v pritličju in priznam da sem potrebovala kar precej časa da sem se navadila, da praktično vsak ki gre mimo vidi direktno v spalnico.
Ne morem sicer temu reči strah, ampak bolj nek neprijeten občutek, ki pa je s časoma minil (sem se navadila).
Definitivno pa sva pri nakupu tudi gledala v katerem nadstropju je stanovanje in zdaj sva v 7. nadstropju 8.nadstropnega bloka (spalnico imava celo v 8. nadstropju). Je zakon, ker nam nihče ne skače po glavi in imamo občutek kot da smo v bloku sami Edino okna pomiva moj, ker so ogromna in je treba splezati na stol, to pa mi je pri odprtem oknu malo neprijetno (oz.je dober izgovor, da jih ni treba meni, haha )

Jaz živim v visokem pritličju bloka in mi je OK, bi pa verjetno tudi imela probleme z nizkim pritličjem, še posebej brez travnika vmes in direktno ob poti, kjer ljudje mimo hodijo.


Bi že zaradi razgleda bila raje višje, dodatna zasebnost pa tudi ne škodi, hehe.

Meni so tudi nizka pritličja rahlo scary, sploh ob cesti. 10. nadstropje rulz

Mi na kraj pameti ni prišlo, da je nekaterim ob tem res tako zelo neprijetno. Mogoče zato, ker sama že celo življenje živim v hiši. Prej v hiši ob glavni, zelo prometni cesti (smo imeli zavese (ob prižgani luči neprosojne), zdaj v hiši v mirni ulici (skoraj brez zaves in žaluzij). Žaluzije spustim samo če sem zvečer sama (imamo precej firbčno, starejšo sosedo).
Mogoče bi mi bilo bolj neprijetno, če bi živela sredi mesta, ko se mimo okna sprehaja res ogromno ljudi, drugače pa ne.

Ta "strah in zoprnost" se mi zdita itak pisofkejk, če pomislim, na vrt, kjer lahko v toplejših mesecih preživim celo večnost.

Drugače mi je pa zoprnio, če sem sama doma, samo to ni odvisno od nadstropja

+ 1

Jaz že celo življenje živim v pritlični vrstni hiši in zgolj redko pomislim, da bi kdo vdrl skozi okno ali balkonska vrata na terasi. Ponavadi po kakšni kriminalistični seriji ali filmu. V zadnjih letih sem pogosto in dlje časa sama doma, ampak me ni strah.

Mogoče je razlika v tem, da imamo spalnici in dnevno na strani, kjer imamo vrt in nihče razen nas ne dostopa do njega. Na strani, kjer je prehod pred hišo, imamo samo kuhinjo. Malo zoprno je, da nekateri firbčni sosedi veselo gledajo skozi okno not, ampak nimam zaradi tega spuščenih rolet čez dan. Zavesa je zaenkrat čisto dovolj.

Jaz sem imela pred leti tak strah, ko sem gledala nek film, kjer je nekdo vlamljal v hise in pobijal druzine. Vec mesecev nisem mogla normalno spat, ker sem ponoci slisala vsak sum in sem bila cela prestrasena, ce sem kaj zaslisala, ter seveda takoj pomislila, da nekdo vlamlja. Se spomnim, da sem rabila kar dolgo casa, da sem premagala ta strah.

Zdaj me je strah samo, kadar sem sama doma in je tema. Moz gre od doma vedno zgodaj zjutraj, ko je se temno in se vcasih bojim, da bi ga kdo videl, da odhaja in potem vlomil. Ce se zbudim takrat ko gre on od doma, mi je potem kar tezko nazaj zaspat, sploh ce slisim, da se kaj dogaja zunaj. Drugace pa se pocutim kar precej varno (size=7:cd98c26c44priznam, da k temu pripomore tudi to, da ima moz pistolo). Moz ponoci slisi vse, tako da ce bi kdo kaj poskusal, bi se on sigurno zbudil (posledica let prezivetih v vojni v Iraku, kjer je moral biti cel cas na prezi, tudi, ko je spal). Imam bolj strah, da bi kdo vlomil, ko naju ne bi bilo doma in naju okradel.

Hu, zanimiva tema.
Trenutno živim v prvem nadstropju, imam okna čez celo dnevno (francoska+balkon) in mi tudi ni preveč fajn. Imam stalno rolete zagrnjene. Zvečer se precej noter vidi, če so luči prižgane
Me je pa fant enkrat sredi noči na smrt prestrašil, ko mi je butal na okno v spalnici, ker je enkrat od doma nenapovedano prišel in ni mogel priti v stanovanje (ker sem imela ključ v ključavnici). Sem mislila, da me je kdo prišel ukrast. Not funny.

Zanimivo, meni ni nikoli ne kraj pameti padlo, da bi lahko kdo prilezel not čez okno in doma v hiši temu nisem posvetila niti ene misli. Mogoče zato, ker še nikoli nisem slišala za kaj takega, pri vlomih so vedno zlomljene ključavnice na vratih. Doma nikoli nismo imeli nič razkošnega, še sedaj imamo mali katodni tv in nisem si predstavljala vlomilca, ki se ne bi pozanimal, ali se sploh splača vlomiti.
Tudi glede zasebnosti nimam težav. Ne prenesem zaves in če koga zanima moja barva kavča, naj si ga pač ogleda.

Meni je pritličje super, s psom si takoj zunaj, sploh, ko se navaja na sobno čistočo in mladički veeeeliiiikoooo lulajo/kakajo. Da ne omenim luksuza, da ni potrebe po dvigalu, kadar karkoli tovoriš, če imaš še kak atrij, malo zelenja-bingo!

Če ima kdo namen vlomit-se dajo tudi ključavnice enostavno odpreti, tako da...ne, nimam problemov s tem.