Karakter te pasme je nekaj prav posebnega. Zelo lepo ga ponazori opis, ki ga je v nekem članku podal g. James Mumford (upam, da mi ne bo zameril citata) in sicer pravi takole:
?Nihče ne ve, kako so (evnuhi op.p.) združili malce leva, nekaj čajnih žličk zajca, par dekagramov domače mačke, en del dvornega norčka, malenkost balerine, ščepec kitajskega modrega starca, malce berača, za jedilno žlico opice, košček mladega tjulna, za kanec plišastega medvedka, in za preostanek pse tibetanskega in kitajskega izvora.? tole zelo velja ;)
Kot iz opisa lahko sklepamo ima shih-tzu zelo mnogostranski značaj, ki pa ga naključnemu obiskovalcu ne pokaže. S svojimi sposobnostmi in vragolijami zabava le domače, saj je nanje zelo navezan. Do tujcev je sicer čisto dostojen, a tudi vzvišen in odmaknjen.
V preteklosti je bil v okolju od koder izvira vedno enakopraven član družine. Zaradi tega statusa se je človeku zelo prilagodil. Brez napora se uči, če ima le približno predstavo o tem, kaj od njega pričakujemo. Z veseljem nam je pripravljen pokazati svoje novo znanje, ki si ga je sposoben pridobiti že z opazovanjem in posnemanjem. Shih-tzu nas lahko cele ure dolgo zabava in nam je popolnoma predan, vendar ni nikakršen ?služabnik?. Kot še mnogo psov, je tudi shih tzu popolnoma prepričan, da je človeku vsaj enakovreden, če že ne superioren. Za razvoj teh svojih sposobnosti pa potrebuje veliko človekove pozornosti. Je vesel majhen kuža, igriv in razposajen in le redkokateri je bojevit. Tudi z drugimi pasmami psov se običajno dobro razume. Včasih mu očitajo neubogljivost in trmoglavost, vendar se sprašujem, ali je takšen pes res bil deležen primerne vzgoje. Če ga vzamemo v naročje kar otrpne, ko pa ga položimo na tla, oživi in se z vso hitrostjo zapodi naokrog, se izogiba oviram, dela osmice, skoči gor, pa spet dol, celo proceduro parkrat ponovi, dokler mu ne zmanjka energije. Takrat se vrže na tla in se za okolico sploh ne zmeni več. Kadar opazujem to telovadbo, se do solz nasmejim!!
Čeprav po naravi ni bojevit, pa se zna, če je napaden, dobro postaviti zase, tudi če je napadalec v premoči. Nikakor ne bo zbežal in se tako osramotil, kar pa se zanj lahko tudi slabo konča. Pasma je, ob primerni socializaciji, zelo prilagodljiva in se dobro vživi tako v mestno, kot tudi podeželsko okolje, če le ima dovolj človeške družbe. Shih-tzu je robustna pasma, ki le redko potrebuje veterinarja.
ponavadi, ko se sprehajava s fantom in naletiva na kakšnega lepotca ali lepotičko še uro govorim o kužatu in me ima včasih že kar dovolj 
hehe, ampak ti vseeno priporočam, da kupiš rodovniškega ... če ne drugega je pri značaju riziko, da ne bo takšen, kot mora bit ... za videz ti je potem bolj vseeno, kot če se recimo obnaša čisto drugače, kot naj bi se ta pasma 
s kolikimi tedni ste jo pa dobili na dom? ker so rodovniški ponavadi že dolgo vnaprej rezervirani ... velikokrat že takrat, ko so še daleč od našega sveta 
)
sem že pobrskala in našla eno rodovniško leglo. Danes popoldne bom poklicala. 
Pa to ni cuker, to je cuker na 10 potenco. 
