Puščavski skakač

Ko sem se prvič odločala za skakača sem tudi jaz kupila najprej samo enega, saj sem mislila, da je tako kot pri hrčkih, da so nedružabni. Potem sem pa zvedela, da ni tako in da še kako potrebujejo družbo. Pa sem se odločila še za enega. Imela sem kar srečo, da sem dobila isti spol. Najprej je bilo malo na ostro, vsak je bil v svojem kotu in prvi je udarjal z zadnjima tacama ob tla ( to počnejo,ko opozarjajo na nevarnost). Kaj hujšega pa ni bilo.Vsak dan sta bila malo bolj prijateljska. Čez nekaj dni sta bila že prava prijatelja in sta objeta spala, se igrala, si drug drugemu negovala kožuhe. Res prava sončka, prav užitek ju je bilo opazovati. So zelo živahne živalice in če sta dva pride to še bolj do izraza. Je pa res, da je bil ta ki prišel kasneje vedno podrejen prvemu, skratka prvi je imel pri hiši glavno besedo, očitno je tako obema odgovarjalo.
S temi živalicami imaš res veliko veselja, čeprav nekateri jih ne marajo, ker bi jih naj spominjali na podgane. Meni so pa eni od najbolj ljubkih glodavcev, sploh ker se tako radi certljajo, če jih s prstom božaš po ličkih padejo kar v trans, če še nisi to ugotovila, daj probaj. So pri tem prav hecni.