
Potem si pa idealna kandidatka za zloglasno PL moderatorko.



OMFG, saj ne morem verjet.
Jep ...
Sicer sem hotela citirati nekaj vaših mnenj, pa je nastalo preveč citatov, tako, da bom citirala samo Tikko, ki je najbolje povedala bistvo:

Bravo in lahko rečem le, da se popolnoma strinjam tudi z Nat, Krvavomeri, Mimiko.
In to se mi zdi resen problem. Sploh ne moreš več o ničemer debatirati, ker bo vedno nekdo 'potegnil surlo'. Pa sploh ne gre za kakšne osebne zadeve, ampak že če imaš mnenje nasprotno/drugačno od večine ali določenih oseb, si čuden, nestrpen, takoj užaljenost in je lahko konec debate. In potem tako kot večina ostalih, ki so včasih sodelovale v kakšnih zanimivih debatah in si izmenjavale mnenja, tudi jaz raje več ne sodelujem. Kolikokrat se mi zgodi, da imam že napisan odgovor, potem pa si mislim "ah, ne, raje ne, bo spet ogenj v strehi in perje letelo, pol užaljenih, ker se ne strinjam, zagovarjati/opravičevati bom morala svoj pogled" - in samo pobrišem vse skupaj. Koliko vas še tako dela? Prepričana sem, da nisem edina.
Mar se lahko res normalno pogovarja le še o 'lakcih in kremicah'?
Ta problem sicer opažam že zelo dolgo, vsaj 3 leta. In vem, da nisem edina, ker v sporočilih pogosto vidim pripise (in pogosto tudi sama kaj podobnega napišem): "samo moje mnenje, da ne bo kakšnih zamer", pa "brez zamere, ...", pa "upam, da ne bo kakšen občutljivček zameril" itd. itd.
Kaj za vraga ima kdo za zameriti, če nekdo napiše mnenje, ki je drugačno od mnenja ostalih - dokler to mnenje ni žaljivo ali nesramno do udeležencev ali kakorkoli protiustavno (v mislih imam kakšne neprimerne izjave v zvezi s spolom, raso, ipd.)?
Pa če dam za primer kar zadnjo in najbolj svežo temo o Petri Majdič - vse je bilo ok, dokler so vse 'vzdihovale' (ne najdem primernejšega izraza trenutno), kako kapo dol in oh in sploh. Ko se je oglasila Mimi in smo ji nekatere pritrdile, se je kmalu začelo preprepričevanje in razlaganje, zakaj me to narobe razumemo oz. ne razumemo, da če bi ... bla bla bla, potem bi gledale drugače, da žal razmišljamo tako ... bla bla bla. Zakaj tf?! A kje piše, da moramo razumeti - oz. bolje rečeno, se vse strinjati? Ja kje pa piše, da imaš ravno ti prav? Kje piše, da mora kdorkoli imeti prav? Kje piše, da je resnica samo ena (again, govorimo o nematematičnih, nefizikalnih, nekemijskih ... rečeh)? Zakaj je treba nekoga v nekaj prepričevati samo zato, ker ti/nekdo drug tako misli? Zakaj ne morejo/te nekateri ljudem pustiti svojega mnenja? (in ga 'pustiti v zmoti', če si sposodim, kar je napisala KM)
Pa naj povem, da me prav malo briga za PM, njeno početje in to, kaj si zaradi mojega mnenja kdo misli o meni - moti me to, da ne morem podati nekega mnenja, ne da bi se nekateri čutili biti poklicani obsojati, ker pač ne misliš natanko tako, kot oni. Najhuje pri vsem tem pa se mi zdi, da so potem oni užaljeni, ker se ti ne strinjaš. Ja lepo prosim, no.
Če kar citiram sem zadnji odgoovr s teme, ki je idealen prikaz tega, o čemer govorim:

Ženska je 20 (!) let vložila v ta šport, trenirala, garala, se odrekala vsemu in si je (kot VSAK ˝normalen˝ uspešen vrhunski športnik) želela krono-olimpijsko medaljo. Tisti, ki tega ne razume, pač ne razume vrhunskega športa, bog pomagaj... Jaz ga razumem. In razumejo ga vsi tisti, ki vedo, zakaj pri športu gre in kaj olimpijada športniku pomeni.Odločitev je bila njena, želela je medaljo in jo je dobila. Že res, da je bila cena za to grozno visoka ampak glede na to, da za resnost poškodbe vnaprej ni vedela, ne razumem kako jo lahko sploh kdo obsoja.

Skratka, kam smo prišli, da se jih/nas 3/4 ne 'upa' več povedati, kar misli/mo, sodelovati v kakšnih debatah, ker jim/nam ni do tega, da bo spet kup užaljenih, prizadetih in kup prepričevanja in razlaganja, zakaj pa ni tako in se moti/mo

P.S. Btw., še tole mi je bilo 'muka' napisati zaradi navedenih razlogov ...
