Priznam, da ... - 2. del

... se počutim krivo, ker sem zadnje čase neaktivna na PL (v prihodnje se potrudim več sodelovati )...

... zadnje čase jem zelo nezdravo ...

... sem v zadnjih mesecih popolnoma opustila jogo, kar se mi pozna tako fizično kot psihično, tako da moram spet začeti z vsakodnevno vadbo ...

... sem naveličana nekaterih stvari in ljudi v svojem življenju, ki se ves čas vrtijo v istem negativno začaranemu krogu ...

... mi pomeni več, kot sem si kadarkoli predstavljala, da mi bo lahko.

... da nisem prepričana, kam vse to pelje.

... da mi njegov nasmeh in sporočilo polepšata dan, pomanjkanje tega pa ga lahko zelo hitro pokvari.

... da moram še ugotoviti, kot kaj ga želim v svojem življenju. Če ga sploh želim. Na dolgi rok.

... da se mi zdi, da včasih lažem sebi. In njemu. In še enemu njemu.

... da sem se zapletla bolj, kot bi se smela, oziroma bolj, kot bi bilo zame zdravo.

... da sem radovedna, kako se bo razpletlo.

... da se obnašam popolnoma neprimerno svoji starosti in položaju.

...da me ni bilo zelo dolgo tu gor.

...da sem popolnoma sesuta. Psihično in fizično. Kaj vse se mi je zgodilo v zadnjem mesecu. Zaradi vsega mi je kup načrtov padlo v vodo. In zraven vsega sem bila še bolna. Cel mesec. Katastrofa!!

....da me zelo skrbi moje zdravje, to je bil en velik opomnik in VEM, da moram nekaj narediti na tem. Moram spremenit način življenja, prehrana, rekreacija...vse to VEM, a NE vem, kje in kako naj začnem. Obupana sem, popolnoma.

...sem utrujena..

...se mi zdi,da bi vsakih toliko rabila da bi dan imel še kakšno uro/dve več, da bi vse postorila

...sem več kot očitno na momente prevelik perfekcionist 

...imam novo frizuro oz. barvo takšno kot sem si jo želela..ne rabim posebej pojasnjevati kako ponosno in zadovoljno sem zapustila frizerski salon 

...si moram v svoj natrpan urnik nekam vrinit še redno gibanje

...naredim kosilo za jutri, pripravim si malico za v službo in potem mislim, da bom dobesedno padla v posteljo..

...je prav ta moj "natrpan vsakdan" krivec za to, da PL-ja zadnje čase še povoham ne.. 

* mi ni všeč, da sem zbolela. 

* da nimam čisto nič energije, pa to traja že cel teden. Samo še spim in se prekladam iz postelje na kavč in wc. 

* mi preseda tole moje bolehanje... 

Jaooooooo "sram me je" šele sedaj sem videla. Verjetno si do sedaj nabavila kar nekaj parov dobrih čevljev. Oprosti še 1×. 

Ampak jih bom vseeno zalimala (ko pridem domov, v ustrezno temo), ker so mi še vedno čist hudi in bojo verjetno tudi za začetek pomladi prav super.

Priznam, da: 

...imam takšno gužvo, da sem čisto pozabila na moj prehlad 

...ne morem brez gelish nohtov..enostavno ne gre. In posledično na veliko sedaj manjšam zbirko navadnih lakov znankam :) 

Da me je ena oseba zelo razočarala in še sreča da ga nisem pustila blizu!

Priznam, da ni pametno doma razlagati, da si na karkoli alergičen (laktoza ali gluten). Ker dobiš tako pametne odgovore, da ti mora bit res skoraj nerodno, kot kaj zapravljaš denar, da je to samo marketinška ideja in da če bi bil alergičen, bi bil od rojstva ali pa nič in da pri takšni starosti to nikakor ni mogoče :)
 ....in da preveč bereš po računalniku

- preveč nezdravo jem,

- premalo časa posvečam sebi.

..lepo ali grdo, sem danes pogledala "zgolj na svojo rit" -   ker imam dovolj izkoriščanja in prilaganja drugim. Tako, da sem si zadevo čisto prilagodila, kakor mi paše

- se mi grozno spi, ker je zadnje časa vsako noč nekaj, kar mi krati normalen spanec

- ko je deževno sem enostavno lena za karkoli

- od danes imam obute zimske copate

..pogrešam branje knjig in prespane (cele) noči

..^me to prebujanje in "cviljenje" malega, ko zgubi dudo ali pa jo sam odstrani ...določene dneve res utrudi..ampak ga kljub vsemu obožujem!! 

...že komaj čakam drugo leto, ko bomo že lahko planirali kakšno smučanje ali vsaj zimske počitnice v "hribih".. Mali je namreč "nor" na sneg in snežne vragolije :)