Poroka v tujini

Sicer se strinjam s Pokico in Sašo, vendar po drugi strani razumem, da so starši potem prizadeti in užaljeni. Saj niso nalašč, ampak poroka njihovega potomca je tudi za njih velik dogodek in če so od tega izključeni, so prizadeti. Verjetno ne nalašč in trudijo se razumeti, zakaj mlada dva tako hočeta, ampak globoko v sebi pa se mi zdi, da bi bili vsaki starši malce žalostni. Tudi če ne bi nikoli nič očitali.

Vsekakor je prav, da mlada dva naredita tako, kot njima odgovarja, ampak, kot sem že rekla, vsaj v sebi so v takem primeru vsaki starši malce prizadeti.

Jaz pa se ne bi mogla porocit sama nekje v tujini. Jaz si ta trenutek zelim deliti z svojo druzino. Se mi zdi, da jo to en tak srecen dogodek in takrat si zelim biti obkrozena z druzino in tesnimi prijatelji, ne pa z neznanci.

LP, Simona

Saša in pokica in vse, ki podobno razmišljate....ve imate pravico razmišljati "po vaše".... se vam zdi, kar razmišljate, edino pravilno in zveličavno.....

ampak ne bodite užaljene, če imam tudi jaz svoje mnenje o tem. Sej to so vendar samo naša mnenja. Ne želim se o tem skoraj skregati.

Se povsem strinjam s tem, kar sta Pokica in Saša napisali. Midva sva se tudi sama poročila, brez staršev in drugega sorodstva. Ja, bili so razočarani (vsi). Mislim pa, da gre tukaj predvsem za običaj, da mora poroka zgledati tako in tako - taka odstopanja pa ljudi skoraj šokirajo, odpade pa tudi brezplačna veselica, jedača in pijača ...  

Pokica poroči se tako kot je tvoja oz. vajina želja. Ljudje smo različni, nekateri so prizadeti, nekateri ne. Jaz kot starš se s tem ne bi obremenjevala, če bi vedela, da je pač to otrokova želja, zamera gor ali dol, vsak ima pravico do svojega življenja in mišlenja. Zatorej stori to, kar ti srce govori in se ne oziraj na ostali svet. Mislim pa, da boš staršem naredila veliko veselje in to največje, da boš srečna v svojem zakonu, kar pa je tukaj na prvem mestu - tvoja sreča.

Zamisli si, kako boli srece, če vidiš, da ti otrok v zakonu trpi.

Poroči se po svoji volji, zato ne rabiš našega mnenja, ker mnenja so zelo različna in te samo begajo, ali boš naredila prav ali ne. Če se boš poročila doma boš ustregla svojim staršem in vsem svatom, sebi ne , ali pa obratno. Razmisli, kdo je tukaj glavni.

Lili, potem pa mi prosim odgovori na tole vprašanje.

Tvoj otrok si s partnerjem oz. partenerko izbere poročni obred kot si ga sam želi, vendar ta poroka ne vključuje tvoje prisotnosti. Potem pa se odloči, ker te ne želi prizadeti, da se vseeno ne bo poročil po svoje kot si je želel ampak bo naredil tako kot si želiš ti. A bi se vedno vztrajala pri poročnem obredu po tvojem okusu, zato da boš ti srečna mama, ker boš lahko gledala kako tvoj otrok stopa v novo življenje pa čeprav bi vedela da to ni to kar si želi tvoj otrok ampak se je samo prilagodil tvojim željam in te ni hotel prizadeti.

Mislim da si noben normalen starš ne želi česa takega in da tudi noben normalen starš ne more biti razočaran, če si otrok izbere drugačno pot, ki pač ni ravno po okusu staršev.

Saša lepo prosim, da še enkrat točno prebereš kaj sem napisala.

 Ker jaz sem napisala, da sem si jaz (beri takratna nevesta) želela, da je moja mama na moji poroki. Nisem si želela in nisem imela "ohceti" (beri zabave). Meni je bila moja mamI najbližja prijateljica. Meni je bila moja mami tako blizu, da nisem potrebovala nobene dodatne "zaupne" prijateljice. Zato sem si JAZ (nevesta) želela, da je prisotna na moji poroki.

Nikjer ne piše, da se morate poročiti z vsemi obredi..... NIKJER NISEM NAPISALA, DA SI JAZ, MAMA, žELIM BIT NA HČERINI POROKI IN DA BI KDAJKOLI TO OD MOJE HČERE ZAHTEVALA.......

TOPLO PA UPAM, DA SI BOVA RAVNO Z MOJO HČERJO TOLIKO BLIZU, DA SI BO ONA SAMA, MOJA HČERKA žELELA, DA JO POSPREMIM IZ MOJEGA NAROČJA V MOžEVO.

Zdaj mi je ze malo zal ki sem odprla to temo in se je vnela tako burna razprava- v bistvu me je najbolj zanimalo, ce je katera imela ze s poroko zunaj izkusnje in kako komplicirani so ti postopki po uradih....pa nisem hotela da se kregamo

Talija, tudi jaz mislim da bi vsakega starsa bolj kot vsaka poroka najbolj osrecilo, da mu otrok zivi s tisto osebo, s katero je srecen in se ima lepo, porocen ali ne. Sicer nisem mama, vendar pa svoje otroke ne bi zelela obremenjevati z vzbujanjemi slabe vesti, ce se odlocajo po svojih zeljah, ker na zelje itak ne mores vplivati, z vzbujanjem obutka krivde pa lahko vplivas na dejanja, to se mi pa ne zdi v redu.

LP

Da je tvoj otrok srečen, to je nekaj najlepšega, kar lahko starš oz. mama doživi. Moja mama je vedno govorila, da bi bila zelo zelo nesrečna, če bi videla, da sem jaz v zakonu nesrečna. Veš, včasih besede niso potrebne, to čutiš, kaj se pri tvojemu otroku dogaja. Sedaj živimo v drugačnem svetu, kot so moji starši in mi mlajši na vse to gledamo drugače. Če bo, bo, če ne pa ne, s tem se svet ne bo podrl.

Na kratko uživaj in naredi tako da boš zadovoljna ti in tvoj partner, ostalo se bo vse pošlihtalo, verjemi.

LP Talija

Lili, popolnoma sem razumela kaj si napisala in JA RAZUMEM DA SI žELELA DA JE TVOJA MAMA NA TVOJI POROKI ČEPRAV SE PREJ SPLOH NISI NAMERAVALA POROČITI KOT SI NAPISALA ampak prav tako  ti lahko razumeš tudi poglede otrok (beri: mene tem trenutku), DA IMAMO MOGOČE DRUGAČNE žELJE IN DA SI TO žELIMO OPRAVITI V INTIMNEM TRENUTKU S SVOJIM PARTNERJEM.

Nisem napisala da je moje mnenje edino pravilno ampak si ti začela z obrazlaganjem kako je starševa prisotnost pomembna za starše jaz pa sem ti hotela samo razložiti, da je najpomembnejše to kar si partnerja želita, kar se poroke tiče in da je poroka njun trenutek in ne trenutek staršev.

Se pa popolnoma strinjam in podpiram odločitev vsakega posameznika, saj je edino pravilno da vsak naredi tako kot si želi in bo tako tudi najbolj srečen.

Škoda je vsake besede, ki naj bi bila še izrečena okoli teh porok, ker res ne vem, ali nočete ali res ne razumete, kaj vam že ves čas skušam dopovedati...

Povedala pa bi vam rada nekaj drugega. Res je, da ste današnja generacija popolnoma drugačna od nas  in tista za vami bo drugačna, kot ste vi.  Zase se upam trditi, da grem s časom zelo naprej, še morda preveč. Ampak še zmeraj se ne morem znebiti tega, da se ne bi poglobila v občutke in stiske ljudi in se včasih postavila v njihovo kožo. Jaz vas ne skušam prepričevati o stilu vaše poroke, tudi o tem sem prenehala, da poroka ni intimna stvar, saj se noben par ne poroči sam, ampak je zmeraj zraven nekdo, ki poroča, torej- intimnosti ni! Nas so pač vzgajali v drugačnem odnosu do soljudi, gledali smo manj trdih filmov, imeli manj zabave, hrane, obleke, pa s tem nočem trditi, da sem bila lačna, bosa ali da mi je bilo dolg čas. Smo pa imeli vsekakor več časa in posluha za soljudi, kakor ga je danes. In meni je pravzaprav čisto vseeno, kako se poročate, ampak ni mi vseeno za vaše starše...ki vas imajo verjetno veliko raje, kakor vi njih, ki v svojem egoizmu ne vidite, kako jih boste prizadele. Nihče ne govori, o velikih porokah, žretju in nacejanju...ampak o občutku in prisotnosti staršev. Pa naj vaši starši rečejo, kar hočejo, morda so do vas veliko bolj obzirni, kakor ste ve do njih, na žalost. Z gotovostjo pa trdim, da boste te stvari z intimnimi porokami nekoč zelo dobro razumele, pa se takrat spomnite na moje besede, ko vam bo vaš otrok ob svoji poroki pokazal, da vas v njegovi intimi več ni...sicer pa pravijo, da se nekoč vse povrne...

Lahko pa da je ravno obratno!