Obrazložitev besede 'lepota'

SSKJ:

lepota -e ž (o)

1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že
minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična,
vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči;
domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega
stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu c)
duševna lepota; lepota značaja č) lepota morja;
občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota
pomladi // kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota;
helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto

2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta
načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska
bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa
res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale
so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni
posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam
greš, lepota moja

3. knjiž., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost
česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti

• star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr.
sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj.
deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote
najlepša, zelo lepa