Držim pesti. 
Tako, ravno sem jih pripeljala domov. Carskega reza ji niso delali, so ji pa dali samo eno ne vem kakšno injekcijo, da je pospešila porod. Ultrazvok pa zaradi zamaknjene medenice ni pokazal ničesar, tako da še vedno obstaja možnost, da pride še kakšen. Jagoda je čisto izmučena, mali pa je tako pritrjen na sesek, da kakor koli se obrne, se trdno drži. Tudi tretji maldiček je preživel ampak zgleda zelo bogi.
Slikala bom proti večeru, zdaj nas se malo umiri in počiva.
Hvala, ker vas skrbi, saj vem da sem mogoče otročje, ker pišem kot bi šlo za človeka, ampak takšna pač sem in ne morem pomagat.
Je pa mali črno bele barve.
Oni drugi revček pa črn.
Lenči, če nas ne bi zanimalo, ti ne bi pisale, saj to ti je jasno, ne!
Jaz bi ravno tako, če ne še bolj komplicirala, saj žival je prav tako potrebna pomoči, kakor človek, nič manj! In jaz sem še slabša, verjemi, že če katerega ni zvečer domov, sem čisto panična! In živali velikokrat lepše in pametneje reagirajo, kakor mi ljudje in ne vem, zakaj ne bi zaslužile naše pozornosti in skrbi, če je potrebno. Saj nam vse poplačajo! Škoda le, ker ni več takih ljudi...
Upam, da bo z mladički in Jagodo vse vredu!Iree, kako krasna slikica. Jo bom sprintala in nalepila nad košaro.
Hvala.
Vso srečo drugemu mladičku, pa čestitke Jagodi in tudi tebi Alenka.
. Najbrž se zdaj že ve kakšne so zadeve ter da je vse v redu čestitam pogumnima mamici in lastnici. Sem tako močno držala pesti, da me prav roke bolijo. Le da je vse v redu!
