! Uf, ste se pa razpisali ..
Upam, da tole moje pisanje ne bo spet tako majhno, sem še sama skoraj potrebovala povečevalo, da sem brala za sabo.
Celi - pričela bom od zadaj. žal mi je za Vašega mucka, me pa ne preseneča. Niti hitra prodaja na tej društveni razstavi, niti ime, niti zdravstveni problemi.
Gospa je regularno prenehala z vzrejo leto ali dve kasneje, zato pa kar nekaj let - morda še danes, tega ne vem - producira na črno. Morda boste v mojem nadaljevanju tega odgovora našla odgovor zakaj.
Prebrala sem, kar je napisal/a v prvem odgovoru Earth in se z njim/njo strinjam.
Realnost regularne vzreje in črne produkcije je taka, da se je veliko ljudi, ki so v začetnih letih slovenske felinologije bili strašansko navdušeni,- torej od 1985-1993/94/95, kasneje, ko so se pričeli pogoji vzrejanja poostrevati, ko se ni delalo samo na zunanjosti temveč zelo veliko na zdravju (in v zadnjih letih je poudarek na zdravju še večji), iz regularne vzreje prelevili v dvoriščne rejce.
Iz večih razlogov seveda:
- enim je bil razlog ta, da so se počutili preveč nadzorovane in ker niso mogli producirati preštevilčnih legel (imamo omejitve),
- pri nekaterih linijah so bile ugotovljene genetske napake, take, ki se prenašajo iz roda v rod (srce, ledvice, hernice, lomljeni repi, PRA, hip displazija, in še in še .. ..), takim muckom se je vzreja odsvetovala ? lastniki so raje izstopali iz društev in na črno še naprej producirali bolne mladiče.
- nekaterim je bila vzreja odsvetovana ker mačke več niso ustrezale veljavnim standardom, tudi ti ljudje so enako kot zgoraj izstopali iz društev in na črno producirali in zavajali naivne ljudi še naprej.
Povprečna starost dobro oskrbovane in zdrave perzijke in zdravih linij je 12, 13, 15 in več let.
Nikakor ne gre pričakovati čudeža in pričakovati, da bo mačka živela 20 ali več let. Seveda so izjeme, govorim o povprečju. Kadar izgubimo žival, ki nam je zelo ljuba, so nam leta, ko je bila z nami, seveda prekratka in želimo si, da bi z nami ostala še nekaj let.
Čuim popolnoma enako.
Za linijo o kateri govorite so bili problemi, ki jih navajate, značilni, zato so tisti pravi odgovorni vzreditelji te muce izločili iz vzreje (so jih sterilizirali, kastrirali). Enako so naredili z vsemi mucami, ki
a/ ali niso ustrezale standardu
b/ so bile morebitne nosilke genetskih obolenj.
VZREJO, si večina ljudi predstavlja zelo poenostavljeno ? imam samca, kupim samico, parim in juhuhu, imam mladiče in sem vzreditelj. Daleč, daleč od tega.
Ne bom se tukaj razpisala o tem, kaj pomeni biti dober vzreditelj, kaj dobra odgovorna vzreja potegne za sabo, tudi ne bom komentirala odločitve, kjer pravite, da se boste tudi v prihodnje odločala za mačko brez rodovnika.
Vsak se sam odloči, vsak nosi sam posledice svojih odločitev.
Sem pa seveda pripravljena odgovoriti, če bi imel še kdo kakšna vprašanja.
Razložila pa bom, kaj pomeni RODOVNIK.
Za večino ljudi, je rodovnik le kos papirja, s čudnimi in včasih celo smešnimi imeni, čudnimi oznakami ? skratka nič kaj takega, kar bi se dalo razumeti in v njem ne vidijo prav nobenega smisla.
Za odgovornega vzreditelja in tistega bodočega novega lastnika, ki se nakupa pasemskega mačka loti zavestno, z določenim predznanjem in željo imeti PRAVO pasemsko mačko z dokazljivim poreklom in preverjenih linij ? pomeni ogromno.
Iz rodovnika preberemo marsikaj: polno ime mačka, datum rojstva, barvo, prednike ...
Ime vzrejališča ? kot naprimer priimek, ki ga nosimo ljudje, nam pove veliko o tem, kako bo verjetno določena muca izgledala ? vsako vzrejališče se trudi ustvariti svoj ?look?, ki je še kako razpoznaven. Določena imena mačkov nam lahko takoj prikličejo sliko pred očmi. Vemo kakšne potomce je dal, ali so zdravi ali ne, kakšni so bili razstavni rezultati. Dobremu vzreditelju zadošča le en pogled na rodovnik, pa bo takoj vedel, ali so predispozicije za obolenja, koliko je vprašljivih paritev, kaj to pomeni, kvaliteto dlake, tipa ...
Za povprečnega ljubitelja, ki si le želi imeti doma pasemsko muco za crkljat, ti podatki na začetku niso pomembni. Postanejo pa takrat, kadar morda pride do kakšnih problemov ali z nego, obnašanjem, zdravjem .... Določene linije so namreč tako utrjene, da se kakšne karakteristike prenašajo in pojavljajo še v 10 generacijah naprej.
Velikokrat povprašam ljudi, ki pokličejo za pomoč, iz katerih linij je muc, ker je morda kakšna stvar, ki na začetku izgleda - khmm, grozno, čisto nenevarna in le značilnost določene linije ..
Rodovnik je torej še kako POMEMBEN za novega lastnika, ne glede na to ali se ukvarja z vzrejo ali pa bo mačkon doma samo poležaval po kavčih, ker mu le ta nudi določeno garancijo.
Garancijo, da je muc registriran, da je vzrejen po Pravilnikih za vzrejo, ki so zelo obvezujoča za vreditelja (kar je izredno pomembno) ? vzreditelj vam mora namreč dati ?garancijo? na mladiča (v primeru kakršnihkoli obolenj se muca nadomesti), da imate podatke o rojstvu, o prednikih, saj vsaka linija za sabo prinese določene svoje značilnosti.
Nihče na svetu, pa Vam ne more garantirati, da bo vaš muc živel 18 let, brez enega zdravstvenega problema ? to žal ne gre. Rodovnik pa vam garantira:
- da so bili opravljeni zdravstveni testi, preden sta oče in mati (ter predniki) Vašega mucka imela potomce,
- da je bil mladič pravilno oskrbovan,
- karakterno stabilen,
- pravilno hranjem,
- zdravstveno pregledan,
- cepljen,
- in da bo muc zrasel v predstavnika svoje pasme in
- da je vzreditelj naredil vse kar je v njegovi moči.
Popolnoma razumem, da se večini ljudi zdi to povdarjanje ?mačka + rodovnik = pravilna odločitev in pravilen nakup?, popolnoma nepotrebno pretiravanje in odveč.
Mi, v društvih se žal prevečkrat srečujemo s posledicami nakupov mačk brez rodovnika, ki v večini primerov prihajajo iz genetsko problematičnih, karakterno nestabilnih in standardu neprimernih staršev.
Ne spomnim se, da bi me v zadnjih letih poklical kakšen lastnik pasemske mačke ? govorim o zadnjih 5-tih ali 6-tih letih, ki bi potožil, da ima probleme z muco. Zelo, zelo veliko, pa je klicev ljudi, ki so se odločili za nakup mačke brez rodovnika,največkrat zaradi tega, ker se jim je cena zdela zelo ugodna, ali ker niso bili pripravljeni počakati mesec, dva ali več na mladiča, ali pa ker so s strani dvoriščnih rejcev bili opozorjeni o ?groznih, bav-bav in strašanskih zahtevkih in obvezah, ki bi jih doletele, če si bodo omislili pasemsko mačko ..
Pa temu seveda ni tako in tudi mi znamo biti zelo prijazni 
PS - Celi - le popravek - činčile spadajo med srebrne in ne bele mačke. Genetika pri teh dveh barvah je popolnoma drugačna.
Sem nekaj o prehrani kopirala z mojpes.net 
NAPOTKI ZA HRANJENJE ? Deset osnovnih pravil
1 ? Kupujemo samo pripravljeno hrano priznanih proizvajalcev.
2 ? Mački ne dajemo hrane, pripravljene za pse ali druge živali.
3 ? Posoda in pribor za hrano naj bodo zmeraj čisti.
4 ? Mački ne dajemo hrane, če sumimo, da je pokvarjena.
5 ? Iz ribjega ali piščančjega mesa previdno odstranimo koščice.
6 ? Hrana naj ima sobno temperaturo.
7 ? Ko mačka neha jesti, hrano, ki jo je pustila, zavržemo.
8 ? Skrbimo za mačkino težo in pazimo, da se ne zredi.
9 ? Znova pogrete hrane ne dajemo nazaj v hladilnik.
10 ? Če mačka 24 ur zavrača hrano, se posvetujemo z veterinarjem (op. velja za odrasle živali, pri mladičih čas vsaj razpolovimo).
.....
Vir:
Popolna nega in vzgoja mačke, Andrew Edney, dr. vet. med.
Naše mačke, Leskovic, Slavec
No, glede na to, da sem se s tem kar nekaj časa matrala, bi bilo lepo in edino pravilno tako po internetnem bontonu kot po pravilih na forumu, od koder je to kopirano, če bi pred objavo na tem forumu kdo prosil za dovoljenje za objavo!
V nasprotnem primeru lahko date le povezavo na temo!
Hvala!
Yo
