Kdaj in kako naj se začnem ličiti?

Kar pa ne pomeni, da je to pravilno in primerno.
Saj so tudi zelo debeli, pa jih nimamo za vzor, pa popolnoma zanemarjeni, pa jih ne dajemo za primerjavo ... Zdrava mera je potrebna povsod. 11 let je res zelo malo, zato res mislim, da se nikamor ne mudi oz. če že, potem zmernost oz. kot že napisano "less is more".

Sama sem začela pri 13, ampak zelo nežno, samo malo maskare in (jasno) svetleča roza šminka.

Morda bo tudi tale tema koristna.

11-letna deklica se mi zdi še premlada za kakšen resen makeup vsak dan, drugačni časi gor ali dol. Lahko, da sem staromodna, ampak se mi zdi, da na tako mladem dekletu je to kar nekako odveč.

Se mi pa ne zdi nič narobe, če poskusiš z obravanim balzamom za ustnice ali kakšnim nežnim glosom (kot je predlagala že Tanja), morda malce rjave maskare. Za kakšne posebnejše priložnosti in praznovanja pa morda tudi kaj več, kakšna senčka v nevpadljivih barvah. Fino bi bilo, da ti pomaga starejša sestra ali mama ali kdo drug, ki ima z nanašanjem make-upa več izkušenj, ker ti bo znala svetovat.

jaz nočem biti odrasla. uživam kot otrok,ampak brez ličil pa ne grem kam. imam svoj stil (ne emo in ne goth...) ampak samo črna barvica in maskara v mejah normale.če koga to moti naj me ne gleda.
res je, da se nekatere zelo črno namažejo, nato pa so povrh vsega še razpacane(poznam par takih) ampak, če želi začeti zakaj pa ne. nekaj maskare in barvice....to ni še nikogar ubilo.

boga pupca kakšne polemike je sprožla.
se strinjam, malo maskare in barvice ni še nikogar ubilo.
kaj več o tem, kdo smo me tukaj, da bomo sodile o primernosti in keri so lahko zgled in keri ne (npr. debeli itd) pa tut ne vem. moje mnenje je o tem očitno tolk drugačno, da si ga skoraj ne upam povedat...
men se zdi, da more vsak človek najt svoj stil, svoj okus in samega sebe in kaj zdej, če še ni star 14, 16 let kot smo bile same. naj začne raziskovat in bit kreativen in se zabavat ob tem čim prej (sej samo za to tukaj sploh gre). ja, časi so ful drugačni (pa tudi podobno, kakor kaj). pritiski ful hujši - že s teh postov tu se to čuti. js podpiram vsakega, ki si upa in se požvižga na take "pravilnosti in primernosti" ter si upa bit svoboden, individualen pa tudi drugačen, če to čuti v sebi. pa naša Trakuljadoo mi sploh ne deluje tak tip človeka tko da ne vem, zakaj tako moraliziranje in želja po vkalupljanju v neke norme.
konec koncev pa ne vem zakaj MU enačite s tem, da je to kot nek sinonim za resnost in wanabe odraslost. men se zdi, da gre zgolj za "lišpanje", polepšanje sebe in raziskovanje, kako lahko spreminjaš svojo podobo z raznnimi neškodljivimi pripomočki in kako se ob tem počutiš. a ste res že toliko pozabile kako je bilo včasih...
koliko ur sem jaz včasih prepackala v kopalnici pred ogledalom tudi z ne-mojim in ne-mojim-letom-primernim MU pa me ni nihče videl in sem se mela ob tem ful fino. se pačla. delala odtise ustnic z rdečo šminko na ogledalo, na robčke ipd. Ne vem, a sem zrasla v tolk faljeno osebnost zarad tega? in ne to ni moj sedanji stil - ne nosim rdeče šminke pa bi mogoče jo že lahko za svoja leta...

pa ob nasvetih v stilu "kam pa pridemo" ob takih razmišljanjih kot ga imam, please be gentle, I still have a heart .

pa da se vrnem k bistvu teme - sej so tehnike ličenja, kjer lahko celo povdariš svojo mladost in lahko zgledaš prikupna 11letnica, ki se počuti nekaj posebnega in brez nepotrebnega provociranja okolice (starejših). da se pa ta tahnika osvoji pa je treba enkrat čopič ipd. v roko primt in začet.

ful ste me presenetile no. sej se pa ja spoznate na MU in ste ljubiteljice ličenja, lepote, nege itd., ne pa kakšne zadrte "uršulinke".

pa še nekaj sem se spomnila zdej.
http://www.youtube.com/user/monroemisfitmakeup
ko sem že pred leti gleedala tele filmčke sem si mislila, da je to ena najstnica, ki ful obvlada - zaradi stila. ziher sem bla da še ni niti polnoletna. in ko sem vidla, da ima 26 let me je na rit vrglo.
a to tut spada v okvirček neprimerno? al to je ok, ker punca je že odrasla...

Morda bi morali začeti s vprašanjem zakaj bi to počela? lahko da je kaka muha,da so se s prijateljicami pogovarjale da bi to bilo zanimivo..ali zaradi fanta ali ker počnejo vse druge,mogoče ker ni zadovoljna s svojo podobo... To se potem da rešiti s pogovorom,če ne.. bo pa itak šparala dokler ne bo odpeketala v drogerijo po svojo prvo ljubezen.Jaz sem začela kar hitro,res pa da ne pri destih,to je odvisno od zrelosti dekleta in pa okolice (če imajo vse že obrobljene oči kot to sama opažam pri mladih puncah , potem bo verjetno punco težko prepričati da tega ne potrebuje). Pogovor s starši pa najbolj priporočam.Meni mama kaj takega ni dovolila,čeprav sem že od nekdaj,kot mala rada nosila rdečo šminko ampak doma seveda.Enkrat sem blush ki je bil bolj kožne barve zamenjala za puder in sem ga naflocala na cel obraz,se mi je potem zdelo nekam preveč rdečkasto vse skupaj ,potem sem pa še poizkusila pod bodi dati papirnate robčke za večje prsi  in sem bila nared. No glavno da je blo zabavno.

Zakaj pa? Meni se še zdaj v srednji šoli zdi potrata časa (uporabim samo malo pudra, če moram zmatirat kremo)

... je pa mogoče res več punc namazanih v nižjih letnikih 0.o samo trend pač?

Trakulja, če bi bila moja hčerka (haha, to sem pa rekla kot kakšna mama ), bi te probala prepričat, da pri 11 letih (kateri razred je to, peti?) še res ne rabiš mejkapa oz. bi te probala vsaj "preusmerit" od maskare na kakšen obarvan vazelin za ustnice ali na izi glossek, kot so npr. Essence Glossy Lipbalm. A se sošolke že ful mažejo? Ne vem, meni je bilo prav smešno, ko je imela npr. moja sestrična že pri dvanajstih cele kupe mejkapa na faci - se mi zdi, da ne paše na tako mlad obrazek oz. naredi tak videz wannabe odrasle punčke, nekam pedofilsko mi izgleda. Pomoje lahko z maskaro in svinčnikom komot počakaš še vsaj do kakšnega 13. ali 14. leta. Jaz sem začela maskaro občasno uporabljat v osmem razredu, potem v srednji šoli pa bolj redno, v kakšnem drugem letniku še svinčnik, korektor, gloss in včasih šminko, kakšno leto kasneje pa še matirni puder (sem se začela svetiti :D) in kakšne senčke. Blush/bronzer sem "spoznala" šele na faksu, za kar sem prav vesela, ker ga v premladih letih sigurno ne bi znala uporabljati v pravi meri (sem imela sošolko v gimnaziji, ki ga je veselo abjuzala in je izgledala kot kakšna indijanka ). Je pa res, da nisem bila pod "pritiskom" vrstnikov, moje prijateljice/sošolke se večinoma niti niso mazale. Danes so pa že v osnovni šoli cele skupine punc tako neokusno namalane, da te srat prime, pardon izrazu.

Tudi meni se zdi, da ličenje pred recimo 13-im ali 14-im letom ni primerno. Ajde, kak svetleč balzam za ustnice recimo ali pa korektorček za mozoljčke, ostalo pa izgleda čisto neprimerno. Sploh če vidim kako debelo črno črto okoli oči, si prav mislim, pa daj deklica, nabavi si čistilno mleko.  Eno je rahlo polepšati obraz pri teh letih, drugo je pa iz sebe narediti strašilo za majhne otroke. Jaz osebno sem začela s 14 leti malo prekrivati mozoljčke (čeprav so me takrat pestili že celih 5 let, pa mi mama prej ni dovolila), v zadnjem razredu OŠ uporabljati maskaro, v srednji šoli malo poskrbela za svoje obrvi in rahlo črto okoli oči, v 3. letniku pa še ostalo- puder, senčke, šminka... Sicer se redno ličim za v šolo, ampak nikoli ne pretiravam, ker sem se že na PL naučila, kaj z malo ličil izgleda dobro.

Aja, korektor sem pa tudi jaz uporabljala že v osnovni šoli za prekriti kakšen mozoljčič, ja - to se mi zdi čisto OK, samo da je v normalnih količinah, ne npr. cele tone pudra.

Sovica, eno je igranje doma pred ogledalom, nekaj povsem drugega pa MU v šoli - in to v 5. razredu. Ni važno, kdaj smo se me začele oz. ni važno v tem smislu, da če smo se pa me kasneje, se mora pa še ona, ampak v sami primernosti. In enajstletnica ni dovolj stara za MU, vsaj ne v pravem pomenu besede. Call me old fashioned. Če vidim mlado deklico namazano, se mi prej zdi smešno (in neprimerno + v večini primerov jim sploh ne pristoji, vsaj ne tak MU kot ga imajo običajno gor), kot nek odraz njenega stila, ipd.

In kljub pritiskom sovrstnikov se pa res ni treba šminkat za to, da se vklopiš. Jaz nikoli nisem pustila, da mi pri katerikoli stvari pridejo do živega pa mi nič ne manjka