Pri nas nažalsost vlada prevelika nepovezanost med gospodatstvom
in fakultetami, kar se kasneje odraža v pomanjkanju določenega kadra, zastarelem šolstvu.
Tudi jaz sem na faksu mislil drugače, fax je čisto nekaj tretjega kot realni svet, kjer ni nikogar, da ti bo pomagal, če ne znaš, ne zmoreš, letiš oz. pride nekdo drug ki zmore in te zamenja.
Vsekakor to sporočilo ni mišljeno demotivirati mlade, polne želj in uspehov.
Ko končaš fax, potem se začnejo pravi problemi. Pravzaprav se učiš celo življenje, včasih celo več kot na fakulteti.
V srednji šoli sem se sekiral za slabo oceno, na faksu ker nisem pred izpitom ravno blestel, sem mislil to je hudo kaj, to ni nič. Po faksu pride služba pride kariera, tukaj se sekiraš za resne zadeve. Misliš na boljšo službo, jo dobiš in z tem tudi večjo odgovornost, potem se obremenjuješ z vsem živim, kaj če propade projekt,.......itd.....
Nekdo mi je v srednji šoli povedal, to ni nič, ko pride družina in par otrok, potem lahko nastanejo problemi, zakaj bi se obremenjevali z majhnimi kot je negativna ocena ali padec na izpitu.
Se popolnoma strinjam. Še posebaj s prvim stavkom. 
