Kako naj fantu povem, da si želim otroka

Tvoj fant niti ne rzmišlja narobe, razmišlja realno...če nimata stanovanja in ti še študiraš....za otroka je treba imet prostor, stanovanje, je treba imet čas in seveda denar. Seveda da želja in ljubezen štejeta, ampak je treba gledat tudi na materialne dobrine. Pazi tudi da ne bi zaradi tega trpela tvoja izobrazba, saj ko se enkrat malce oddaljiš od faksa, se lahko zgodi da težko spet padeš noter.

Življenje je sestavljeno iz različnih obdobij, v katerih včasih ni prostora za vse kar si človek zaželi ta trenutek. Krnekinina ti še študiraš, nimata stanovanja in si želiš imeti otroka. Malce zakomplicirano in zakaj komplicirati če ni potrebe?  Želja pride, je silovita ampak mislim, da je včasih dobro za nekaj časa obstati, premisliti, jo pogledati od strani, iz vrha in jo potem mogoče zagledaš v drugačni luči. Mogoče se premisliš in jo ne uresničiš takoj in počakaš na bolj ugoden čas, pospraviš jo za kasneje. Preveč vsega naekrat včasih ne znese in lahko nekaj izvisi in če je to otrok(mislim čas preživet z otrokom, vzgoja) je najslabše kar lahko narediš, nevem no, daj res temeljito razmisli, otrok je za vedno.

Jaz se ne bom spuščala na te zadeve, stanovanje, študij itd., ker to je njena stvar, kaj pa vemo, kako ima drugače porihtano, lahko, da čist ok za otroka... Da ne bo pomote, se vsekakor strinjam z vami glede materialnih dobrin, ampak pri njej je en drug problem.
Pomebno je, da si otroka oba želita. Zdaj, v tem trenutku. Če še on ni pripravljen, potem nimaš kaj. Vsekakor se raje temeljito pogovori z njim in pač ne pusti, da bi zamenjal temo. Ne moreš pa človeku tega vsilit.

Krnekinina, jaz pa mislim, da tvoj problem ni v tem, da ne bi znala fantu povedat, da si želiš otroka. Zakaj?
1. praviš, da vedno, ko začneš to temo, on pove, da nimata stanovanja, denarja in spremeni temo - očitno se o tem torej pogovarjata;
2. praviš, da on želi biti stran od tvojih - torej tudi to opcijo pozna in je ne želi;
3. praviš, da ne sprejme finančne pomoči od tvojega očeta - torej tudi to opcijo dobro pozna, ampak je kot ostalih ne želi.

Oprosti, če bo tole zvenelo malce grobo, ampak drugače kot zelo direktno ti ne znam povedat: tvoj problem ni v tem, da fant ne bi vedel za tvojo željo, ampak v tem (vsaj iz napisanega tako sklepam), da ti ne sprejmeš, da fant še ne želi otroka. Vajine želje se očitno v tem trenutku ne skladajo in meni se ne zdi pametno/fer pri tako pomembni odločitvi forsirat partnerja v nekaj, za kar ti je jasno dal vedeti, da tega ne želi oziroma še ni pripravljen. Konec koncev je en velik del ljubezni med dvema osebama tudi v tem, da upoštevata želje in čutenja en drugega.

Večkrat v življenju si pač nekaj zelo zelo želimo, pa tega ne moremo imeti. Ti imaš celo to srečo, da se tvoje in partnerjeve želje skladajo, samo časovno se ne poklopita - malce bo treba še počakati. Kaj bi rekle vse tiste ženske, ki imajo zelo močno željo po otroku, pa nimajo partnerja ali pa imajo partnerja, ki si otrok sploh ne želi?

Morala boš še malo počakati s tvojo željo, ker z nenehnim pritiskanjem, ko ti je dal jasno vedeti, da še ni pripravljen, boš kvečjemu uničila vajino zvezo. Jaz že vem, da bi se mi vse uprlo, če bi me nekdo silil v materinstvo, ki si ga še zdaleč ne želim (ali bohnedaj celo meni za hrbtom s kakšnim sabotiranjem kontracepcije poskušal kaj ustvarit).

Potrpežljivost je lepa čednost. Ni enostavno, ampak se splača

Krnekinina mislim, da bi se tvoje vprašanje nam moralo glasiti kako pregovoriti fanta, da bi imela otroka.Verjetno poznaš ta občutek, ko nekoga v nekaj pregovoriš, potem pa ne gre najbolj gladko.Vsaj meni se takrat porajajo različni občutki, od slabe vesti do samoobtoževanja zato se temu, če se le da, raje izognem.Tvoj fant očitno hoče sam in seveda s teboj, poskrbeti za svojo bodočo družino, brez pomoči katerihkoli staršev. Mislim da mu tega nesmeš vzeti, ker verjemi, da mu to veliko pomeni.
Imaš torej nekako tri možnosti:
1.malo počakaš, pridno doštudiraš, se zaposliš, kupita ali najameta stanovanje, zanosiš in   solidno živite.
2. zanosiš,  vendar sprejmeš njegove pogoje, torej najameta stanovanje in živita z eno plačo, sicer skromno vendar lahko prijetno, če sta seveda oba zato, ti pa potem doštudiraš.
3. lahko pa ga "pregovoriš" , zanosiš, živita pri tvojih starših, redno prejemata finančno injekcijo tvojega očeta , torej finančno zelo dobro in upaš, da se nikoli ne srečaš s  temi občutki, ki sem jih zgoraj omenila.
Mislim, da je skoraj nujno, da ima nekdo otroka šele takrat ko je dejansko zmožen v prvi vrsti poskrbeti zase.Pa s tem ne mislim samo finančno ampak nasploh. Ko stoji trdno ta tleh, ko je sposoben svoje probleme reševati sam in se ne ozira okoli sebe v upanju, da njegove težave vedno rešujejo drugi. Ko se zaveda, da je potrebno za uresničitev kakšnih velikih želja tudi malo potrpeti, kaj predhodno postoriti .

Če prav razumem, ti tukaj iščeš nasvet, kako zmanipulirati fanta? 
In ne, vsaka ženska si ne želi otroka. Sicer pa kompleten podpis pod Pegi in večino ostalih.

Se "žal" strinjam. Priporočam kakšen drug način samoizpolnitve kot imeti otroka, sploh pa ne na tak način, da se ga partnerju "vsiljuje". BISTVENO je, da si otroka želita oba, vse ostalo je postranski in rešljiv problem oz. ni nikakršna ovira (stanovanje, služba, šola).

In nikakor ni rešitev ponujati pomoč staršev. Zame bi bilo nadvse ponižujoče, da mi partner ponuja naj se šlepam na njegove starše zato, da lahko on dobi kar želi.

Upam da ne zameriš, nikakor te ne obsojam, samo napišem v razmislek preden narediš kakšno neumnost.

Srečno.

Se strinjam s puncami. Sploh podpis pod Peg!

Krnekinina, kaj pa si ti želela slišati od nas?! Da ti svetujemo v stilu:
a) "zvečer se skupaj usedita na kavč in počasi začni debato o otroku, pa kako super je to, da se imasta rada, da bo to nadgradnja vajine ljubezni itd."
b) "ko bosta na izletu in bosta videla otroke mu namigni, da bi bili lahko vajini..."
c) "ljubezen premaga vse ovire..."
d) "sprejmi pomoč mojih, mi vsi skupaj se bomo lahko imeli fino..."

Lej, to tako ne gre. Tu ti želimo samo dobro in verjemi da ni prav nič dobrega na tem, da fanta prepričuješ da se odloči za nekaj tako pomembnega in velikega. Če ne pride sam do tega to ni iskreno in pristno. Najbrž si ne želiš, da on privoli v to samo za to ker si ti tako želiš. Potem obstaja velika verjetnost da vajina zveza razpade (preden rodiš ali pa potem), če on ugotovi da to ni to, da si tega ni res želel. To so najboljši nasveti, ki so ti jih dale punce. Ta želja lahko nekaj let počaka, ne bo nikogar konec, verjemi...

In tudi sama si rekla, da on ve, da si ti želiš otroka, se pravi, da ni potrebe, da se sprašuješ kako mu to povedat, ker to že ve. Da bi ga pa prepričevala...to je pa druga pesem (beri zgornje poste)...

Punca, razmisli malo