V ponedeljek zjutraj oz. vrjetno že kar ponoči (ker so se stara mama in vse tri sestre (mami in teti) ob isti uri zbudile) se je dedek končno odrešil (to je bilo že mučenje na koncu)..
Jutri imamo pogreb in mamo že par dni cel kaos v hiši.. toliko stvari za naredit, da glava boli.. pa skos eni obiski.. kooomaaaj čakam da jutrišnji dan mine, blah..
Hvala vsem
planetkam za vse objeme in pozitivne misli!

cicka tebi pa še dodaten hug!
Vem kako težko je.. to je tudi moja prva smrt v ožji družini (no, nazadnje sem bila stara 3 in 4 leta, k pojma nism mela, niti nobene zadolžitve ne nič).. se mi zdi, da je včasih nam, ki spremljamo vse to ob strani še hujše kot njim samim..