Kaj vam gre na živce?

A sem že povedala, da mi gre noro na živce, jetra, to da te nekdo kliče, da pride na obisk čez pol ure, nato pa ga že 1,5 ure čakaš in si skoz na preži, kdaj bo pozvonil hišni zvonec/telefon. Ma za znoreti. Ravno to se mi zdajle dogaja. Prav čas preč mečem, ko jo čakam.

Hm, danes pa se vam še jaz pridružim:

Danes me je spravilo ob živce:

- to da mi voznik busa, čeprav je bil še vedno na postajališču, ni hotel odpreti vrat in sem morala čakala še dodatnih 20min na novega.
- to da mi čevljar še zmeraj ni popravil čevljev in sem šla zastonj v center in izgubila 1 uro časa, zgolj zato, da sem izvedela da v dveh tednih pač še niso popravljeni (Livvy bo vedela o kom govorim).
- to da odprem PL in je cel kup tem z malimi začetnicami in podobnega šrota (ddd babe! Pa nimam jaz cajta cele dneve take in drugačne "spletne škrate" sanirati, saj samo še take "drobnarije" počnem in mi zmanjka časa komu dejansko kaj pomagati)
- to da res nimam denarja

No, to bo za ta semester dovolj.

podpis... kot bonus pa dodajam še zabasane sinuse 

Welcome to my club
Zlato pravilo št. 1: vedno prej pokliči in vprašaj 031 305526.
Pravilo št. 2: vkolikor v cca dveh do treh tednih niso popravljeni, naj ga pokliče grozeč moški glas. Meni se obnese

Hvala Livvy. Sem bila ziher da bo, ker sem nalašč prišla 1 teden pozneje kot dogovorjeno.

No, še vedno mi grejo na živce iste stvari, posebno finančne

Na živce mi gre, da moji prof. spet zamujajo z rezultati izpitov...a se res nihče ne drži napisanega?Grr...

To, da spodnji sosedi ob 8h!!! zvečer obnavljajo in vrtajo v steno. F**k še malo pa se mi bo odpelo.

My social life is pathetic

Blazno mi gre na živce ena tako ekstremno neinteligentna oseba, da je to že kar težko verjeti (pogosto se mi zdi, da so moje mace bolj inteligentne).
Pa še skoraj vsak dan lahko 'uživam' v njenih genialnostih ...

Vozniki mečkači Vedno sem mislila, da se ob zeleni luči pač spelje, ampak očitno sem se motila. Pri nas vlada pravilo, da najprej vsaj pol minute počakaš, malo gledaš okrog sebe, brskaš po torbici ali predalu v avtu, počvekaš s sovoznikom, mogoče prižgeš čik ... potem pa, če si ravno pri volji, poooočaaaaasiiiiiii spelješ. Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrr

Ne, to na srečo ne, ampak ker gre za tako intenzivno stopnjo neinteligence (+ to je ena izmed človeških lastnosti, ki jih najtežje prenašam), je to psihično tako utrujajoče, naporno, živce parajoče, da se to ne da povedat. Ker gre za banalne stvari, ki nekomu niso jasne ... vse je treba s prstom pokazati in razložiti v eno in kontra smer, po večkrat, pa še vedno počne bedarije. KATASTROFA v glavnem.

Mimi, tell me about it. Kot da se jim sanja.