Danes semm taaako zmatrana, da bom glih kar zaspala za računalnikom. ravno sem spila šesto!!!!! kavo, pa nič ne pomaga. Pa še nekaj ur niti pomisliti ne smem, da bi šla domov.
Sicer pa danes sem bil v Ljubljani. In zdej mam en kolo tam tko, da sem se s kolesom vozil naokoli. Ampak, če pomislim kaj bi vse lahko počel, užival namesto, da opravljam vsak dan enako rutino, sem kar žalosten.
So stvari, ki bodo vselej močnejše od časa in daljave. Globje od jezikov in navad. Kot je slediti svojim sanjam in se spoznavati. In deliti z drugimi čarobnost, ko jo odkrijemo...