vijugasta, spolzka cesta. Se peljemo, kar naenkrat nas odnese proti bankini, jo podrajsamo (hvala bogu, da nismo odleteli čez njo, ker nevem kaj bi bilo), ker je stric dober šofer je poskušal naravnati volan naravnost, medtem so se skrivile gume in feltne so se dobesedno zmečkale. Zato smo najprej udarili v hrib (ob cesti) s sprednjo stranjo, zapeljali čez hrib, se obračali in prekucnili.
Če bi gledala na filmu se mi verjetno nebi zdelo grozno, ampak v resnici, ko se notri premetevaš, oči in glava ti letijo sem in tja in sploh ne veš kje si, je precej strašno.
No končno se vstavimo (ej ampak nisem vedla, da bom v takih trenutkih nagovarjala boga), se pogledamo, če smo vsi živi, se komaj skobacamo ven (sem pozabila kje se odprejo vrata - šok), in v nogavicah tavam okoli avta...dokler se nisem malo zbrala.