Izgubljanje stvari

Sem malo poiskala, pa te teme še nisem našla.
Imate kakšno učinkovito strategijo, kako se izogniti izgubljanju stvari? Oziroma se vam to sploh dogaja?

Sama imam obdobja, ko neprestano izgubljam stvari...Ključe, jopice, šale, polnilce za telefon... Nazadnje sem izgubila kontracepcijske... Večino stvari čez čas sicer "najdem", kar bi pomenilo tudi, da jih založim...Pa vendar je vse skupaj precej naporno, ker traja nekaj časa in nikoli zares ne vem, ali sem izgubila ali bom mogoče čez nekaj tednov spet našla...

mislim, da je bila podobna tema ena v zvezi s pozabljivostjo.

sicer pa: sea, ena strategija je, da stvari vsakič in takoj odložiš na isto mesto in jih ne prestavljaš. npr. ključe takoj na mizico/komodo, jopico takoj v omaro, tabletke recimo takoj na vidno mesto (jaz jih imam na mizi v svoji sobi).

druga strategija pa je, da stvari ne "pospravljaš" podzavestno, ampak poskušaš to osvestit, da se npr. spomniš ali pa si na glas rečeš "ključe sem dala na mizo".

moja mama ima s pozabljanjem grozne težave, ampak ji nikakor ne morem dopovedat, da je ključnega pomena pri tem, da stvari pospravljaš "zavedno" in, da imaš stvari organizirane (vedno na istem mestu).

upam, da vsaj tebi pomaga kaj

To bo tvoj gin. vesel .
Sea, preveč se ti dogaja v življenju

Ravno včeraj sem našla škatlico poleti izgubljenih KT na dnu škatle, v katero spravljam polnilce in kable. Mislim, da mi ni pomoči. 

quote:ae50b2a46f="madeira*"Vse te fore, kako izboljšati to razvado, pri njemu sploh ne palijo oz. minimalno, ker se namreč sploh ne zaveda, kdaj kje odloži kakšne ključe npr. Stvari pozablja praktično povsod: na javnih wc-jih, na pošti (enkrat je prišel po mobitel šele naslednji dan, ko se je čudežno spomnil, da ga je mogoče pustil na pošti), v trgovini, v gledališču, na vlaku, v kafičih itd. itd.

Ampak na srečo samo doma, zunaj nikoli nikjer ničesar ne odložim/založim/izgubim, zelo pazim svoje stvari. Samo enkrat sem tako izgubila očala, ki sem jih odložila v javnem WCju, da sem si popravila frizuro. Sem seveda čez par min letela nazaj, pa jih, jasno, ni bilo več ...

Jaz načeloma nič ne izgubljam, ker sem pomoje že kar malo obsedena s preverjanjem, če imam vse oz. da nisem kaj izgubila.  Skrajnost v drugo smer. Čeprav včasih si pa želim, da bi za par dni izgubila mobitel in bila malo ``frej´´. 

Jaz vedno nekam založim ta tople žabe Danes zjutraj sem prebrskala celo stanovanje in se skoraj zjokala, ker so očitno čez noč čudežno izginile. Tudi kaj drugega občasno založim (kdo bi si mislil, da je v garsonjeri tako težko najti stvari?), prav izgubljam pa ponavadi ne.

Pri nas je to klasicen problem. Jaz s pospravljanjem in najdenjem svojih stvari obicajno nimam tezav, ker vec al manj vedno pospravim na svoje mesto (al pa vsaj v blizino mesta).
Problem se pojavi, ko si moja mama, s katero se vedno zivimo v istem gospodinjstvu, "izposodi" moje stvari in jih ne vrne tja kjer jih je vzela. To me grozno iritira, saj potem izgubljam cas z iskanjem, saj ponavadi tudi pozabi kam je stvar odlozila. Tako mi je zapravla ze en kup elastik in sponk za lase, smink, glavnikov, krtac in podobnih drobnarij. Komaj cakam, da bom v svojih prostorih kjer bo vse na svojem mestu. -.-

Ojoj, če bi podeljevali nagrade za izgubljanje stvari, bi bila jaz kar visoko med nominiranci 
(mislim da takoj za madeirinim fantom ).
Trenutno ( ok no... že 4 tedne ) sem v iskanju mojega kalkulatorja, 4 leta v iskanju mp3-ja, da o teh čisto vsakdanjih: ej, mami kje je že moj dežnik? ne bi.
Ampak za to krivim izključno pospravljanje! Največ stvari založim takrat ko jih pospravim. V neredu oz. jaz temu pravim "ko imaš vse pri roki" pa ni problemov. Malo za šalo malo zares.

Našla   ( kje drugje kot v predalu kamor ga sicer nikoli ne dam   )

Na žalost sem prav zoprno raztresena in se včasih zelo jezim nase, ker rada kakšno stvar izgubim v lastnem stanovanju. Za nekaj dni sem založila črno kozmetično torbico za ličila, ki jo imam vedno v torbi - dala sem jo iz torbe, ker sem jo imela namen odnesti v kopalnico, vendar do tja ni nikoli prišla. Najraje bi skočila iz kože od jeze, ko sem jo iskala po vsem stanovanju, čeprav se mi je mudilo v službo. Našla pa sem jo šele tri dni pozneje in ugotovila, da je bilo vse skupaj tipično zame - ves čas sem jo imela praktično pred nosom, saj sem jo odložila na črn računalniški zvočnik na pisalni mizi. Torbica je tudi črne barve, delno jo je skrival ekran, a le z ene strani mize, z druge je bila čisto vidna, če pač lastnica ne bi bila tako brljava in zmedena.
Po moje je rešitev samo striktno pospravljanje. Seveda je spet tipično, da jaz sama sebi pospravim stvari tako, da jih ne najdem več, ali pa se mi ne ljubi in so nato očala vedno v tistem nadstropju hiše, kjer mene ni. Od same togote, ko grem dvakrat gor in dol, pa jih še vedno ne najdem, nosim potem včasih kar stara.