Hrčkanje (shranjevanje neuporabnih stvari)

No kar se tiče "hrčkanja" moram rečt, da sem se kar poboljšala v zadnjih 5 letih, v primerjavi z osnovno in srednjo šolo, ko bi potrebovala eno nadstropje le za svoje "stvari" oz. bolje rečeno vso kramo, ki sem jo hranila v sobi.
Kar se tiče oblačil, kozmetike, katerih ne potrebujem, po hitrem postopku vržem stran. Tako, da kar sproti čistim če se le da, ker ko se enkrat te stvari naberejo potem mora človek že skoraj naročiti "kontajner", da odstrani vso navlako.

Zelo obžalujem, da pri nas niso v navadi garažne razprodaje.

Na bolšji trg oziroma na Bolho se pač nikomur ne da voziti oziroma objavljati stvari....  (kot da imamo čas še poslikati in objaviti vsak posamezen kos šare, ki ni za stran, bi ga pa prodali za kako čisto minimalno vsoto).

akasha, se zelo strinjam. midva recimo trenutno potrebujeva kar nekaj večjih reči, na podarimo.si je pa bolj malo najinih zadev. 

Akasha kar se tiče garažnih razprodaj - če le imam čas, gledam oddajo na Pop TV v kateri preuredijo prostore s denarjem, ki ga dobijo od omenjenih razprodaj. Sicer se mi zdi, da verjetno nobena izmed nas nima tako razmetano in toliko stvari kot jih je prikazanih v tisti oddaji npr. so družine, ki imajo toliko ogromno stvari, da v dnevni ali spalnici nimajo niti dovolj prostora, da se normalno gibljejo.

Bolšji sejmi so super zadeva, saj določena stvar, ki predstavlja nekomu odvečeno stvar, jo drugi lahko s pridom izkoristi in sta oba zadovoljna (prodajalec, ker se je rešil določene stvari, kupec, ker jo je kupil ugodno). Mogoče se bo z leti to bolj popravilo in jih bo več

Drage hrčkice, res se probajte "ozdravit" te navade, ker je prav osvobajajoče, ko pomečeš vse te pirije stran =)

To ti pa verjamem. Sama sem mislila, da me hrčanje razveseljuje in da sem vesela, ker imam določene stvari, vendar sem sčasoma ugotovila, da so me samo obremenjevale. Začeti je najtežje, vendar potem, ko vidiš, koliko prostora imaš ter nimaš odvečnih stvari, je občutek res božanski. Lahko bi se reklo, da sem ozdravljeni "hrček" 

pred leti sem v neki knjigi našla nasvet kako se znebiti igrač, spominkov, okraskov na katere je človek čustveno navezan. In sicer stvari sem poslikala in slike shranila na računalnik. 90% nepotrebnih stvari sem potem brez težave vrgla stran, saj so mi slike še vedno predstavljale nostalgične spomine, ki jih lahko pogledam kadarkoli mi paše. Stvari nikoli nisem pogrešila.. saj nimajo nobene uporabne vrednosti, še bolj poredko pa se spravim slike gledat. Da so le "na varnem"

Zagotovo jih ne boš nikoli več pogledala To sem jaz  imela v sobi cel kup takih revij, dokler nisem enkrat malo bolj intenzivno pospravljala in si rekla "klinc, če jih nisem v treh letih pogledala jih tud v naslednjih treh ne bom" in je šlo vse v kanto. Pri nekaterih revijah se tudi nisem več spomnla zakaj sem jih sploh shranila, ker notri pač nisem našla nobenega takega članka, ki bi se mi zdel vreden shranitve. Tako da le pogumno, boš videla kako bo fajn imet še en prostor v omari/na polici fraj.

Najboljše zdravilo je nekajkratna selitev. Jaz sem postala tak antihrček - minimalist, da z veseljem ene dvakrat letno pomečem stvari stran ali pripravim za Rdeči križ. Je pa res, da že v osnovi ne prenesem raznih spominkov, starih vstopnic in drugih smeti, kar je vredno spomina, je vse v glavi. 

Tudi jaz se podpišem pod Mimiko. Odkar se mirne vesti sproti znebim vse nepotrebne navlake, se počutim veliko bolje. Enkrat ali dvakrat na leto imam pa prav pospravljalno akcijo, ko "prevetrim" vse omare, predale in brez milosti pomečem stran vso navlako - oziroma oddam, kar se le da. In vsakič znova kar ne morem verjet, koliko nepotrebnih stvari se mimogrede nabere - pa sploh nisem nek blazni "potrošnik" oz. "nakupovalec".

Ja selitev je dobra rešitev. Tam pa mečeš stran stvari kot po tekočem traku, pa še vedno se ti zdi, da je čisto preveč vsega :) 

Tudi jaz zbiram stvari  ampak če jih pa res rabim, no  oz. mislim, da jih bom. Ja, ravno včeraj sem spet shranila eno kartonsko škatlo od bonbonijere (če so mi pa všeč). Mi pa občasno prekipi in kaj pomečem vstran, čeprav se zna zgoditi, da čez čas ravno tisto morda potrebujem

Kar pa se uporabnih stvari tiče, sem pa to elegantno rešila s tem, da sem stvari podarila
drugim  KLIK. Lepa in elegantna rešitev za vse spominke in junk stvari, ki so se mi nabirale po predalih

Enkrat sem gledala eno ameriško oddajo in so takrat o tem govorili kot o neki bolezni (kompulzivna obsesivni motnji), ampak mislim, da pri meni vendarle ni tako hudo . Čeprav mi je pač škoda nekatere stvari zavreči