Pippi, Galyka in LoveMe sta ti več ali manj vse že napisali
Na svoje skledice s hrano so vsi kunci (pa sem jih kar nekaj spoznala) precej občutljivi in so do njih zaščitniški. Moj je drugače tako scrkljan, da več niti ne bi mogel biti
pa vseeno konkretno zapiči svoje zobke (=iglice) v roko, ki si drzne šarit okrog njegove sklečke. Nasploh ne mara, če se mu tam okrog kaj šari, tudi po senu ne, bognedaj, da bi roko mimogrede dajala notri skozi zgornjo odprtino (proti posodici, drugače ga lahko komot božam tako), ker sigurno "fašeš" ugrizek.
Čiščenje kletke poteka pri nas tako: vedno zvečer, ko je spuščen in preden gre "pančat" - medtem, ko on skaklja okrog, mu zamenjamo vse, tudi hrano - ponavadi do takrat že ugotovi, da se v njegovi hiški nekaj dogaja in pride pogledat (nadzirat
) in je potrebno kar nekaj pazljivosti pri menjavi hrane, jaz mu najraje vzamem celo skledico ven, včasih zajamem pest semen in s škatlo zaščitim posodico in nato stresem semena (ponavadi se zažene v škatlo). Zjutraj (ob 5h, je že vajen) pravtako dobi svežo hrano+bonbon in je malce težje, ker odpremo zgornjo "ploskev" in mu damo od zgoraj, praviloma vedno napade škatlo/roko in spet raje nasujem semena v roko in posodico zaščitim s škatlo medtem, ko mu stresam (hm, upam, da nisem preveč zakomplicirala). Zdaj, ko to pišem, se mi zdi pravi mali Godzilla, hehe, ampak je res pravi crkljivček, le na hrano je občutljiv
Dalje, glede božanja in stikov s človeško roko. Njena kletka je njeno malo "svetišče" in se tam počuti izjemno varno. Ko je spuščena, iz različnih razlogov zunaj kletke ni sproščena in se raje brani z napadi, kot pa da bi se božala. Je pa malčica mlada (mimogrede, koliko časa jo pa imate in kje ste jo dobili?) in se vsega lahko še nauči, le čas in veliko potrpežljivosti potrebuje. Najbolje je, da ko ji recimo odprete kletko in ima prosto gibanje, sedite nekje v bližini na tleh, pri sebi imate pa kakšne priboljške (jogurtovi bonbončki, kakšne paličice ...). Sama naj se vam približa in dodobra prevoha, takrat ji lahko nežno ponudite priboljšek. Tako počasi, da vas malce spozna, kakšni nenadni in hitri gibi odpadejo. Čez čas jo lahko nežno pobožate po glavici, ji pustite, da spet sama raziskuje naprej ... Sama se spomnim, da je moj kasneje začel sam hodit k nam in vsakič sem ga nežno vzela v roke za kakšno minutko, toliko da je videl, da ni nič hudega in nato ga spustila nazaj na tla, da je sam šel po svoje. Je minilo kako leto in je veselo skakal gor na kavč, da je dobil svojo dozo božanja.
Potem, crkljanje v naročju ... Kunci so izredno posebne živalice, ki so tudi malček samosvoje in trmaste. Crkljali se bodo takrat, ko bodo hoteli
oni in
ne vi, stiskali se bodo pri vas, ko bodo to želeli
oni in
ne vi ... Skratka, hočem povedat, da so oni glavni
V naročju se bo začel crkljat šele kasneje, ko dodobra osvoji zunanji teren in božanje izven kletke, prej ne.
Iz kletke noče, ker se tam počuti varno, v kletko nazaj pa ne, ker ji je zunaj luštna svoboda - za prvo je rešitev ta, ki sem jo opisala v zgornjem odstavku (odprite kletko in se vsedite nekje v bližini ter pustite, da sama raziskuje); za drugo pa vam bo v pomoč kakšen priboljšek ali košček sadja, s katerim jo zvabite nazaj (moj gre sam, ko vidi, da je nova runda hrane v posodici).
Je pa potrebne veliko potrpežljivosti in nežnosti, da se malčica popolnoma sprosti, ampak ko enkrat to dosežete, boste tanajtavečji prijatelji
