Transamerica

Ta film je čakal na ogled že nekaj časa in sama sem se ga branila. Sicer pa kaže življenje transseksualca, ki živi na jugi USA. Njegov mir zmoti klic iz NYC, ko mu sporočijo, da je njegov sin v zaporu in ga naj pride iskat. Tu se začne njuno prijateljstvo. Bree (pripravlja se na operacijo spolovila) mu seveda ne pove, da je njegov oče, saj je sine živel z mamo na drugi strani dežele. Toby je sicer mladostnik, ki se išče. V tem iskanju pa se njuna pot razživi, poglobi, iskri. Bree usoda prisili še skok do staršev in pot se nadaljuje.
Film sam kot rečeno prikazuje občutenja ujetnikov drugega spola in človek jih za trenutek zelo razume.

spl. vtis: drugačno nedeljsko popoldne, 7.6

The Road to Guantanamo

Sicer nisem ljubiteljica surovosti, ampak ta film je prec mlačen. Pričakovanja so bila na robu obupanosti in sočutja do bradatih. Kratkohlači angleži odigrajo odlično. To daje svojo ceno dokumentarcu. Vsak korak šteje. Pravilen pa lahko celo ubije.Američane zasovražim še bolj, čeprav se rada vračam tja!
Pravica je na papirju, svoboda le v spominu.
Če spremljaš svetovno dogajanje-le POGLEJ!

spl.vtis: mlačnost odlične igre 6.9

Sivi kamion crvene boje

samo zgodbo si preberi tukaj

To je eden izmed kultnih yugo filmov, ki povezujejo vse stare brate. Aleksandra Balzamovi

Ultimo tango a Parigi

Kultni Bertoluccijev film posnet daljnega leta 1972, ki se dogaja v Parizu. Marlon Brando se mi do sedaj ni tako vsedel v dušo, kot prav v tej vlogi, ki ga pušča nedotakljivega in je skupaj z Mario Schneider požgečkal po sramežljivem ljudstvu.
Sicer mi je dokumentarec o filmu pomagal pogledati izza zaves in mi tako doprinesel režiserjevo čutnost do tega razmerja. Romantična drama se ovija okoli omenjenih dveh in okoliška scenografija nima nobene vrednosti.

spl. vtis: kultna sedemdeseta 7.4

The Sheltering Sky



Še vedno smo pri Bertolucciju .
John Malkovich je bil gotovo resno izbran za to glavno vlogo, ker lahko le on pokaže lucidnost danega trenutka. Zgodba se začne v severni afriki-Maroku, kamor prispeta zakonca skupaj s prijateljem, ki namerava ostati le kak teden.Nikjer se ne ustavijo za dalj časa in nekje v notranjosti se njihove poti razidejo tudi zaradi moževe ljubosumnosti, ki je tukaj čisto na mestu. Ne povpraševati o njegovem početju in kdo ima na koncu slabo vest. Ostanite pri detajlih, ki jih režiser barvno ponazori. Par je poročen že deset let in oba sta umetnika, ki jima življenje ponuja silovite možnosti. Debra Winger je tukaj naravnost čudovita. S klobukom šminko ali sredi puščave.
Drama se ne naslanja na videnem, ampak opazovanem in prikritem, tihem...
Manj pomembno ima točkovno težo. Drama  ne vzbuja pozornosti z akcijskim pompozmom. Umirjena, globoka...razumljena!

spl. vtis: igralna svoboda dveh, 8.5

Babel

Po dolgem času en filmski pogled.
Film, ki plete zgodbe in usode, nesrečo in povezanost...Mlad poročen par počitnikuje v Maroku, kjer zaradi otroške igre žena podleže enemu strelu. Njuna otroka sta v varnem zavetju mehiške varuške,ki jima pokaže južnjaško barvitost a se tudi opeče v suhem pesku, ko nepremišljeno sledi svojemu srcu.
Japonska govorica je tudi nema. Skozi oči Chieko vidimo mladostne spotike in tišino...in spet smo v Maroku, kjer skromna pastirska družina pridobi puško, ki je tukaj le za varnost.

Brad je postaran, kar mu paše, vendar ne morem odvrniti spomina na vse kičaste vloge. Skoraj nepomembna vloga Cate nas spomni na njeno graciozno umirjenost.
Še vedno pa v mojih mislih ostajata mala maročana, ki sta odigrala svojo vlogo kot jo znajo le veliki.

Režiserja se spominjamo predvsem po 21 gramov in Sept. 11.

spl. vtis: neevropskih 8.2 s pohvalo!

Tess

Polanski po moji presoji ni za lahkotne filmske romantične različice, sploh pa ne tiste, ki kar trajajo in trajajo. Film se vrti nekaj manj kot 3 h in se dogaja na Angleškem podeželju, kjer nizko slojni delavec ugotovi, da bi naj bil potomec bogate plemiške družine. Tako pošlje svojo najstarejšo hči Tess k družini, ki bi jim naj to povedala v ozadju pa se skriva sla po denarju (kako pa). Ubogljiva Nastassja Kinski po prihodu že začuti čare svojega bratranca, ki jo povabi naj ostane pri njih na delu...tam pa je morala poleg skrbi za kokoši biti na razpolago njemu. Ker je srce daleč od njegove duše, kaj šele denarja se odloči, da pobegne, pod srcem pa žal nosi otroka, ki na srečo hitro po porodu umre.
Na drugi kmetiji spozna mladega Angela, sina pastorja, ki mu žal ne more povedati resnico zgodovine, ki jo skriva. Tako se poročita in si šele po poroku zaupata, a kaj ko ona njemu prav vse odpusti (saj je bilo vse skupaj še pred njunim časom), on pa, ker je kljub vsemu moški in ima svoj ponos seveda reagira drugače.
Nato sledijo ternutki iskanja in bede...
Polanski na hitro tako ali tako ne zna in (na srečo) prikaže tisto, kar se marsikateremu režiserju sploh ne zdi pomembno.

igra: kinski 8+
režija: 7.7
spl. vtis: predolga romantika

Bitter Moon

Pot na čezoceanki, ki pluje proti Istanbulu postane za mlad britanski par še kako zanimiv. Nigel, ki ga res ne more igrat kdo drug kot Hugh Grant nehote postane poslušalec invalidnega potnika Oscarja, ki ima zelo zapeljivo mlado ženo.
Tako se zgodbe selijo iz ladje v Paris, kjer spoznamo njune začetke, medtem pa Nigel samo skromno posluša kar jezi ženo Fiono. Mimi je tukaj kultna!
Emmanuelle Seigner
Pokaže žensko telesnost skozi seksualnost in nežno ranljivost, ki jo moški lahko izrabi.
Boste rekli nič posebnega. Polanski ima tukaj prepoznavne prizore, bruhanje, ki ostaja Mirza iz drugega filma, ki ga midva vedno znova ponavljava...Kultni tudi on!
Konec prepoznaven brez romantičnega Pariza kar na ladji.

Igra: Grand za britanca, ki ga sploh ne rabi igrat in Emmanuelle 10!
spl. vtis: petkov večer vreden osmice!