Dopust, regres, plača, božičnica ...

No, saj tudi za dopust rabiš dovoljenje oz. podpisa od šefa, vsaj pri nas, ampak je to le formalnost. V bistvu je pri nas čist vseeno, če koristimo ure ali letni dopust, če te kakšen dan ni v službi,  ni "pravilo", da moraš imeti kakšen saldo nadur...

galyka je napisal/aPha, za delo z računalnikom vam dajo en dan? Pri nas samo sanjamo lahko o tem...

Drugače pa... Hm, moram izračunat, delovne dobe imam nekje 8 let, dopusta pa 26 dni po novem (21 - delovna doba, 3 - zahtevnost dela, 2 - otrok).

Če primerjam z Aleno, slabo.

Ja, tudi jaz imam en dan za delo z rač.

Upam, da imaš vsaj plačo boljšo. Meni so jo precej zmanjšali, nekaj so plačilne razrede spreminjali. Delam več ur na mesec (še dežurstva kot nadure-s tem mesecem ne več, ker ne zmorem več), za manj denarja.

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (Uradni list RS, št. 56/02), objavljen 28.6.2002, ki velja

od 13.7.2002 in se uporablja od 28.6.2003, določa tudi:

203. člen

(1) Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati:

1. naslednje določbe zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91,

18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 - ZRPJZ, 70/97, 87/97 - ZPSDP in 38/99): I. poglavje, II.

poglavje, (razen 34. do 42. člena, ki veljajo do nove ureditve s kolektivno pogodbo), drugi

odstavek 65. člena, V. in VI. poglavje;

….

34. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovne

uspešnosti, delovnih pogojev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.

35. člen

Delavcem pripada glede na delovno dobo največ 24 dni letnega dopusta, in sicer:

- do 3 let delovne dobe 16 dni,

- nad 3 do 7 let delovne dobe 17 dni,

- nad 7 do 10 let delovne dobe 18 dni,

- nad 10 do 15 let delovne dobe 20 dni,

- nad 15 do 20 let delovne dobe 22 dni,

- nad 20 do 25 let delovne dobe 23 dni,

- nad 25 let delovne dobe 24 dni.

36. člen

Za zahtevnost dela pripada:

- višjim upravnim delavcem - pet dni letnega dopusta,

- delavcem na drugih delovnih mestih, za katera se zahteva visoka izobrazba - štiri dni

letnega dopusta,

- delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva višja izobrazba - tri dni letnega dopusta,

- delavcem na drugih delovnih mestih - dva dni letnega dopusta.

37. člen

Glede na delovno uspešnost pripadajo delavcu največ trije dnevi letnega dopusta.

38. člen

Delavcu se letni dopust poveča za največ tri dni:

- za delu v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer,

- za vodenje notranje organizacijske enote,

- za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb

za otroke do 10 leta starosti in druge razmere, v katerih delavec živi.

Delavcu se letni dopust poveča do pet dni za delo pod vplivom ionizirajočih sevanj in za delo

z razstrelivi.

39. člen

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se letni dopust poveča za sedem dni.

Delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti, delavcu z najmanj 60% telesno okvaro ter delovnemu

invalidu, delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno

prizadete osebe, se letni dopust poveča za pet dni.

40. člen

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote, ko državni organ ne dela, oziroma drugi

dnevi tedenskega počitka delavca.

Pravica do posameznih dni letnega dopusta po kriterijih iz 35., 38. in 39. člena tega zakona

se prizna delavcu v koledarskem letu, ko izpolni pogoje za njihovo pridobitev.

41. člen

Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ sedem dni v

posameznem koledarskem letu, in sicer:

- do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do

nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem

zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, in zaradi aktivnega sodelovanja pri

kulturnih, športnih in podobnih prireditvah;

- tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in

selitve v drugo stanovanje;

- en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest

dni, in drugih neodložljivih opravkov.

42. člen

Delavec je lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače največ 30 dni v

posameznem koledarskem letu zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih

prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na

lastne stroške in v primerih iz prejšnjega člena tega zakona, če posebne okoliščine zahtevajo

daljšo odsotnost.