same as lilija4ever..... mislim... mah pocutje je zadnje case krneki, pa poleg tega se se butam z glavo v zid, da ne poslusam notranjega glasu in sebe kaj mi pravi, temvec se obcasno prepuscam glasu in sodbam okolice, nasrka pa moj dusevni mir.
V glavnem, psihicno sem utrujena od sihta, ki je sicer mi prinesel izkusnje v moji branzi, ampak je to tud vse, od garanja in je*** nimam zdej nic. Niti centa, ker sem volontirala. IN namesto da bi si avgust vzela cist zase da si zluftam glavo in ne pocnem NIC in malo zabluzim, sem sprejela sluzbo, ki mi predstavlja obremenitev, ne pa zadovoljstva. Mah... sej ko sm tam, je ok, ampak ko mam za it grem z muko. Ker se mi ne da. Najraje bi bla cel dan nekje v miru in se posvecala mojim mozganskim neurjem da bi odkrila eno svojo pot in ji sledila.
Krneki v glavnem.