Ali rade kuhate?

Na maram kuhanja in tudi ne znam nič skuhati.   Tudi pečt ne maram (še manj pa potem pospravljati za sabo), ampak se nekako prisilim, ker pravijo, da je tisto kar spečem ful dobro.

Hmm,kuhati ne maram kaj dosti,čeprav znam  skuhati tudi brez recepta najbolj osnovne reči, z receptom mi pa itak bolj ali manj uspe vse, ko in če se lotim.
Bojim se,da pa se ne bom mogla ravno izogniti kuhanju v svojem življenju   
Lepo bi pa bilo,če bi mi hotel kdo vedno kuhati in to po mojem okusu,hehe.... (ne pa reči,ki jih ne maram jesti)  

Pečem pa kar rada, čeprav najraje takrat,ko je inciativa moja, ne pa, da mi naročijo...  Zelo rada delam reči iz kvašenega testa, tudi kruh  

pri meni je kakor kdaj, načeloma mi je fino kuhati, bolj imam problem z idejami (ne maram preveč pogosto ponavljati jedi, razen poleti, ko zelo pogosto naredim ogromno solato s piščancem). kakšen dan mi je prav relaksacija skuhati, pa malo domišljije vklopim in naredim kaj, kar še nisem, ali pa malo drugače kot ponavadi... vsekakor si brez dobre, doma skuhane in čimbolj organske hrane (pri naju konzerv in pogretih že pripravljenih jedi ni, prav tako sem proti mikrovalovki) ne predstavljam svojega vsakdana. sem tudi prepričana, da je (tudi) to razlog, da sem/sva že od malega zelo malo bolna , namreč pri nas se je vedno zelo dobro, zelo zdravo in predvsem: doma pripravljeno jedlo, z obvezno ogromno skledo solate vsak dan. in sedaj pri naju je enako.
obvezno pa greva 1x na teden (ponavadi čez vikend) nekam ven jest, npr. na pizzo ali s starši na kosilo, tako da tehnično gledano ne kuham čisto vsak dan v tednu ;). ta navada mi je zelo všeč.
prav tako nimam nič proti, le boljša polovica kdaj speče domačo pizzo ali skuha špagete (v to smer ga celo vzgajamo, in to zelo uspešno :D).

aja, pečem tudi kar rada, sicer pa zame sladica ni sladica, če nima izdatne porcije čokolade. zato najraje spečem čokoladne muffine (pregrešno dobre ), kakšno pecivo z orehi in čokolado, čokoladno pito, munchmallow, naredim domači čokoladno mousse itd. ampak se skušam zadržati, da ne pečem preveč, ker potem bi imela lahko kmalu oba 100 kg .

Vsak dan kuham, navadno z veseljem in v slast jedcem. Že na poti domov imam vse v glavi, da v kuhinji kar frčijo sestavine in jedi na kup. Se pa zgodi tudi kakšen slab dan, ko se mi kaj pofiži, zmanjka pomembne sestavine ipd. Iz občasne naveličanosti in monotonije znanih jedi se potegnem z dobrimi recepti, ki jih še nismo preizkusili, pa je.
Pečem tudi rada, zaradi previdnosti pri vnosu kalorij ne prav pogosto. Med porodniško sem imela vsak dan narejeno vsaj eno sladico, pa se mi je grdo poznalo...
Moj možek tudi dobro kuha, samo zaradi posebnosti najinih bioritmov se uspe dokazovati bolj pri zajtrkih in večerjah. Lepo sodelujeva
Kuhanje je zame tehnični in čutni izziv. Mi je v veselje.

Jaz kuham skoraj vsak dan, imam zelo širok repertoar jedi in če imam čas ter voljo, poizkusim tudi kaj novega. S fantom si kuharska opravila deliva pol:pol. Ali skuha en ali drug ali pa usklajeno sodelujeva, ker nama gre obema dobro od rok. Moja mama je bila sicer znana daleč naokrog po odlični domači kuhi, vendar od nje nisem odnesla skoraj nič znanja, ker je bila kuhinja njeno svetišče, kamor ni pustila nikogar, da je ne bi motil, zato sem povsem samouk.

Ker mi jedi dobro uspevajo in ker kuham zelo pogosto, bi marsikdo mislil, da mi je to v veselje. Meni pa se zdi, da kuham bolj iz potrebe kot pa iz veselja. Nikoli pa nisem imela kuhanja za izgubo časa. Če se mi kak dan ne da kuhat, pa prav mirne duše to priznam in si brez slabe vesti pustim postreči.

Blizu mi je Malinin način, ki ne vsebuje že pripravljenih kupljenih jedi. Juha je recimo vedno iz mesa in zelenjave, nikoli iz kocke ali vrečke, pizzo delava sama doma itd. Edina stvar, ki jo kupim že narejeno, so idrijski žlikrofi. Pa jih znam na roke naredit in ravno zato vem, da je preveč dela, da bi se splačalo

Sladic ne pečem pogosto iz preprostega razloga, ker ne maram sladkega. Včasih kaj čokoladnega, če je ravno pms

Ma, po dvajsetih letih kuhanja, sem tega že prav sita. Pa vsak dan se nekaj zmišljevat, da se ne ponavlja.Pa eden ne je tega, drug se spakuje nad nečim drugim. En bi npr. umrl za basmati riž, drug ga videt ne more.

Mogoče mi je še težje, ker enakao kot je napisala Tanja zgoraj, zelo pazim pri hrani. Pa še čim več z domačega vrta, s čimer je spet polno dela. Malo drugače je očistit solato, ki jo prineseš z vrta, kot pa tisto iz trgovine, ki zemlje še vidla ni. Pa tudi nikoli ne kupujem v naprej pripravljenih jedi, juh iz vrečk (o.k. parkrat na leto gobovo, to je pa res edino).

Se podpišem, midva tudi ne marava "umetne" hrane.

Pri nas je tudi večinoma sveža zelenjava ali pa iz zmrzovalnika.  Vegete sploh nimam, jušne kocke pa uporabljam zelo poredko. Škatlo imam za leto ali več.