Zbrati pogum za frizerja in spremembo

Naslov je smešen, saj se sliši kot bi bila nekakšna staromodna gospa, ki prisega na krajše lase - obvezno s trajno.

Stvar je taka - že odkar pomnim, imam dolge lase, nobenega frufruja (ker mi mama stalno govori, da sem taka najlepša - z razpuščenimi naravnimi lasmi, in da mi frufru nikakor ne bi pristajal). V teh letih sem naredila sicer nekaj sprememb (blond barva - ki mi nikakor ni pristojala in potem sem šla na črnomodro - dobivala res ogromno komplimentov, da je TO moja barva in da naj ostanem pri njej. Tudi jaz sem se s črno počutila res najbolje -boljše kot s svojo naravno rjavo. Ostrigla pa sem se že tudi nad ušesa kot nekakšen paž in potem komaj čakala, da so lasje dosegli dolžino do ramen. Za to dolžino sem spet dobivala super pohvale, da mi najbolj paše.)
No, potem je tu spet nastopila moja mama in mi začela zatrjevat, da mi pa najbolj pašejo dolgi rjavi lasje in sem si jih pač pustila, ker sem bila sita vsakodnevnega jamranja (Kako si imela lepe lase, pa si si jih šla tako uničit - postrič, pobarvat. Pa sploh niso bili uničeni ) . Sama sebi pa se zdim s takšno "frizuro" zelooo dolgočasna in povprečna siva miška. Poleg tega bom spomladi začela opravljati takšno delo, da se ne bom imela časa ukvarjati z lasmi in jih nenehoma spenjat v čop (ki sploh ni nobena frizura! ) in sušit pol ure s fenom.

Torej, kako naj zberem pogum in preprosto odidem k frizerju, mu povem svoje želje (črna barva, lasje do ramen, malo pristriženi sprednji lase na stran in zredčiti lase) in potem pojasniti mami, da se TAKO dobro počutim, ker se počutim res urejena. Pa da ne boste mislile, da moja mama hodi naokoli s frizuro kot neandertalec - ima super moderno kratko frizuro(in pobarvane lase), ki jo ustvarja z raznimi geli in laki vsako jutro, vsak mesec gre k frizerju...

Hvala za pomoč in nasvete...

Važno je, da se ti dobro počutiš s svojo frizuro. Ne glede na to, kaj boš naredila, se bo vedno našel kdo, ki mu mogoče ne bo všeč. Če pa se bojiš, da te bodo vsi kritizirali - glede na to, da si na podoben stil, kot te zdaj mika, že dobila pohvale, mislim da ni nevarnosti, da boš udarila popolnoma mimo in boš grozna vsem okrog sebe in se boš potem še ti grozno počutila Tako da če si te spremembe želiš, go for it! 

Te čisto razumem, saj sem bila sama v isti situaciji. V 3.letniku srednje šole sem si zaželala kozmično-modre lase in ni bilo nobenega problema. Vendar sem že več časa sanjala o kakšni bolj živi barvi na mojih laseh (roza, vijola, modro), ker jih naravnost obožujem. Sicer, ko sem se prvič pobarvala pramene, so še kar sprejeli domači, ko sem si pa še parkrat sem vedno slišala takšne in drugačne komentarje (tako od domačih kot od drugih) vendar, ker sem si to res želela, me to ni ganilo. Tako so se me tudi domači navadili, sicer sem kdaj pa kdaj slišala komentarje, da bi bila lepša naravna. Potem ko sem sklenila, da se bom pobarvala na naravno pa so bili proti, da zakaj bi se barvala, ko sem pa tako super (pač navadili so se me). In tudi ostali, ki so prej govorili kakšna sem so rekli, da potem to sploh ne bom jaz  pač navadno sem pozitivna oseba in so žive barve nekako "predstavljajo" mojo osebnost - karakter. Zdaj, ko sem bila skoraj naravna pa sem si morala dali spet pramene, ker sem jih prav pogrešala. Sicer niso tako vidni, ampak imam jih vseeno, saj drugače enostavno nekaj pogrešam na sebi
Hotela sem ti povedati to - če si tega resnično želiš, stori! Saj vem, da ni enostavno non-stop poslušati takšne komentarje vendar, če bom res zadovoljna s frizuro, te ne bodo ganili. Mogoče na začetku, potem boš pa se le nasmehnila in si rekla: "Vsem pa res ne morem ugajati."

Mami obrazloži, da se tako počutiš najboljše in da je važno, da se počutiš TI najbolje, ne pa mama. Tudi moja je imela pomisleke. Imela sem dolge lase, rahlo skodrane, ki so bili dolgi do križa - padali so mi dejansko čez cel hrbet. Nato pa buuum! Pobarvala sem se v črno (ki mi pristaja), se postrigla zelo kratko (nad rameni) in si jih vsako jutro urejam. Nikar se ne oziraj na mamo; in informacija glede tvojega strahu - lasje rastejo!