Objavljeno: 13. jun 2006 18:23
živjo. js sm pa odprla eno novo temo ke sm ji dala naslov psihično nasilje. to pa zato ke bi js rada povedala svojo zgodbo no ke sm hodila še v peti razred osemletke so nas razdelil kar je pomenilo da sem dobila nove sošolke in sošolce. večina sem jih poznala nekaj pa je prišlo tudi novih učencev. zelo dobro smo se razumeli. v razredu je bilo devet deklic in devet fantov. skupaj nas je bilo osemnajst. z eno od sošolk sva postali najboljši prijateljici in sva bili vedno skupaj. od septembra do februarja je bilo vse v redu potem pa se je vse to začelo. z eno od sošolk sva hodili skupaj na isti avtobus in vedno sva šli od postaje do šole skupaj peš. kar naenkrat pa se me je začela izogibati. ni več govorila z mano, ni več sedela zraven mene. tudi moja najboljša prijateljica ni več govorila z mano. kmalu za tem pa tudi vse ostale sošolke (s sošolci se nisem veliko družila). izogibale so se me in šle takoj stran ko so me zagledale. to ni bilo še nič hudega. kmalu za tem pa so pred mano začele kihati, češ da so alergične name. zmerjale so me in zbadale z žaljivkami 
(krava, bajsa(čeprov nisem debela, sem normalne postave), koza, budala, pleyboyova zajčica, prostitutka....). bila sem obupana. doma sem nekaj stvari povedala dosti pa sem tudi zamolčala. vsak večer sem jokla in bila na koncu z živci. ko je mami izvedela vse stvari je šla na roditeljski sestanek in vse povedala razredniku. potem smo se vse sošolke in naše mama zbrale in se pogovorile. sošolke so vso krivdo zvalile name in rekle da so to naredila ker sem jim kradla pa da jim nisem zaupala... to sploh ni bilo res. nič ni pomagalo. staršem je bilo vseeno. ko smo pri pouku morali v skupine me nikjer niso spustile zraven, zato sem imela težave z učitelji ker me tudi niso razumeli. vse se je dogajlo kak mesec dni potem pa se je stanje pomirilo. sošolka ki sva skupaj sedeli na avtobusu me je povabila na svoj rojstni dan. prišla sem. na glavi sem imela ruto ki pa sem jo nato pozabila pri njej. naslednj dan v šoli je bilo spet vse isto (žalitve, zajebavanje...). sošolko sem prosila če mi vrne ruto pa mi je ni. skupaj s sošolkami so nanjo napisal grde stvari o meni( kokoš, psica, budala), in z njo hodile okoli mene zraven pa govorile da jo bodo zažgale ker jim prinaša nesrečo in take stvari. kmalu so bile počitnice me pa smo bile še vedno skregane. med počitnicami je bil dokaj mir razen če so bile skupaj na kakšnem rojstnem dnevu so me klicale ter zajebavale iz številke ki je nisem poznala. nasledne šolsko leto je bilo dva meseca vse isto, nato pa sem šla do ravnatelja. povedala sem mu čisto vse. tudi to da so mi kradle in uničevale stvari iz omarice. nič ni naredil. rekel je naj jih ignoriram in naj jim zagrozim da bodo dobile ukore če se to nebo nehalo. to sem naredila vendar ni pomagalo. ko sem bila z živci že čisto na koncu sem znorela in šla do ene sošolke ter ji primazala klofuto. rekla sem da če hočejo sošolki (tisti ki sem jo udarila) dobro naj nehajo če ne jih bo še dobla. no končno ena stavar ki je pomagala. nehale so me žaliti in krščenmatičkati, vendar niso govorile z mano. to mi je bilo vseeno ker ne maram takih sošolk. .
(krava, bajsa(čeprov nisem debela, sem normalne postave), koza, budala, pleyboyova zajčica, prostitutka....). bila sem obupana. doma sem nekaj stvari povedala dosti pa sem tudi zamolčala. vsak večer sem jokla in bila na koncu z živci. ko je mami izvedela vse stvari je šla na roditeljski sestanek in vse povedala razredniku. potem smo se vse sošolke in naše mama zbrale in se pogovorile. sošolke so vso krivdo zvalile name in rekle da so to naredila ker sem jim kradla pa da jim nisem zaupala... to sploh ni bilo res. nič ni pomagalo. staršem je bilo vseeno. ko smo pri pouku morali v skupine me nikjer niso spustile zraven, zato sem imela težave z učitelji ker me tudi niso razumeli. vse se je dogajlo kak mesec dni potem pa se je stanje pomirilo. sošolka ki sva skupaj sedeli na avtobusu me je povabila na svoj rojstni dan. prišla sem. na glavi sem imela ruto ki pa sem jo nato pozabila pri njej. naslednj dan v šoli je bilo spet vse isto (žalitve, zajebavanje...). sošolko sem prosila če mi vrne ruto pa mi je ni. skupaj s sošolkami so nanjo napisal grde stvari o meni( kokoš, psica, budala), in z njo hodile okoli mene zraven pa govorile da jo bodo zažgale ker jim prinaša nesrečo in take stvari. kmalu so bile počitnice me pa smo bile še vedno skregane. med počitnicami je bil dokaj mir razen če so bile skupaj na kakšnem rojstnem dnevu so me klicale ter zajebavale iz številke ki je nisem poznala. nasledne šolsko leto je bilo dva meseca vse isto, nato pa sem šla do ravnatelja. povedala sem mu čisto vse. tudi to da so mi kradle in uničevale stvari iz omarice. nič ni naredil. rekel je naj jih ignoriram in naj jim zagrozim da bodo dobile ukore če se to nebo nehalo. to sem naredila vendar ni pomagalo. ko sem bila z živci že čisto na koncu sem znorela in šla do ene sošolke ter ji primazala klofuto. rekla sem da če hočejo sošolki (tisti ki sem jo udarila) dobro naj nehajo če ne jih bo še dobla. no končno ena stavar ki je pomagala. nehale so me žaliti in krščenmatičkati, vendar niso govorile z mano. to mi je bilo vseeno ker ne maram takih sošolk. . zdaj pa sem se zaljubila v fanta ki je zaljubljen v eno od mojih sošolk in tudi ona je vanga. spet so začele. pošiljajo mi grozilna sporočilca naj ga pustim primiru, in pišejo grozne in žaljive pesmi on meni ali pa on tisti sošolki in fantu ter mi jih dajejo. ne vem kaj naj naredim da se bo končalo. misli da to je psihično nasilje saj sem čisto na tleh še posebaj ker me tudi tisti fant ne mara. no malo vseeno govoriva vendar ni vame.
prosim pomagajte..... 
upam da mi boste pomagali!!!:(
0
0
.... Jaz ti tudi svetujem, da shraniš pisma in ostalo, kar bodo sošolke pridelale.. Verjamem, da ti je težko, ko se vse postavijo zoper tebe, ampak takšni ljudje so ponavadi sami nesamozavestni in seveda nobena ne bo potegnila s tabo, ker bi bila na istem. Torej zaradi verjetno dveh deklic, ki so se drznile to začeti so ostale "koklje" potegnile z njo... 
Moje mnenje je, da razumsko urediš stvar in se ne spuščaš na njihov nivo. Povej svoji materi vse, kar doživljaš in zahtevaj, če ne gre drugače, da skupaj rešite stvar. Njo bodo učitelji bolj poslušali in naj bo zelo odločna, (saj gre za njenega otroka), tudi, če se skrega z njimi.Če ne, pojdi do socialne delavke. Ona Mora Ukrepati! (Me kar zdajle mika, da bi šla s tabo pa vsem povedala, kaj jim gre!!
) Učitelji so v šoli tisti, ki so moralno dolžni braniti otroka, ki se je "zameril drugim" po krivici. Če ne bodo pravilno odreagirali, se res prepiši v drugo šolo. Ampak za naprej bodi samozavestna in skušaj flegmatsko odreagirati vedno, kadar ti kdo kaj neumnega reče/stori. Človek, ki ima psihično nasilje nad drugim je sam vedno šibek in takšni ljudje so res patetični. Ko človek ne more več tega prenašati enostavno potegni črto in se umakni ali pa v napad! za svoje pravice.
..
.. Vendar mislim, da se ti bo to pokazalo, ko bodo malo dozoreli.
Da ni njegova stvar???? Uf, me je to pogrelo. 
Če
. Zaupam ti in vem, da boš to dala skoz. Pa dobrodošla med nami.
