Jaz pa povem takole, jaz imam zakramente (krst, obhajilo, birmo) moj fant je samo krščen in se verjetno ne bova poročila cerkveno. Nisem neki verna, niti moji starši. Pač včasih za veliko noč nesem žegn, moja dva še zadnja leta to ne več, in to je to. Vera je v tebi in ne rabiš zato letet v cerkev niti molit, niti ne verjamem vsem svetopisemskih pravljicam (čeprav, roko na srce, svetega pisma nism nikol brala niti prebrala :D). Kakorkoli že, moji starši bi želeli zame cerkveno poroko samo zato, ker je pač malo bolj ''tradicionalna'' in me ne bodo silili vanjo, ker nista niti onadva neki verna in vesta, da se verjetno ne bom tako poročila.
Morda bom svoje otroke krstila kdaj, ker pravijo da prinaša to srečo in nekak sama verjamem v to (ne vem na kakšni osnovi :D). Ampak definitivno jih ne bom dajala kakšnemu verouku ipd., ker enostavno župnikom ne zaupam, poleg tega se mi zdi smešno, da hodiš kot otrok pri 6 letih k verouku in sploh ne veš kaj je vera in kaj to pomeni. To govorim iz svojih izkušenj: sem iz manjšega kraja, in v moji generaciji (pa še zdaj) je nekak ''nujno'', da hodijo ti otroci k verouku, ker npr. v razredu sem imela samo 2 sošolca, ki nista obiskovala verouk. Mislim, da je v manjših mestih to nekak bolj nuja kot pa samo prepričanje, saj poznam pare, ki dajo otroke k verouku, ker pač vsi hodijo, na tak način sva tudi jaz in sestra hodile - ker so pač vsi hodili. Ma men je blo kr fajn...nikol nism vedla o čem žiupnik govori sam čvekali smo, zdaj je pa vse tako strogo, da je kar srhljivo in tudi moja starša pravita, da če bi bila zdaj majhna ne bi hodila in verjamem, ker se velikokrat to pogovarjam z mamo.
. Z bodočim možem morata iti na vama najbližjo upravno enoto, kjer se prijavita za poroko (povesta datum, čas poroke, podatke o vajinih pričah) in seveda vse to plačaš okrog 30 €.
.
)
