meni je bil 5x2 všeč, vendar se tako kot petka z junakoma nisem mogla poistovetiti (imam pač do odnosa čisto drugačen pristop in način razmišljanja). vseeno je analitična zgradba v 5 "delih" zelo zanimiva, film pa ravno prav zgovoren. nasploh mi je pri evropskih filmoh všeč to, da ti ni vse prinešeno na pladnju, kot se rado zgodi pri ameriških, da ti glavni junak na koncu zrecitira še poanto oz. moralni nauk zgodbe. to mora biti prepuščeno vsakemu posamezniku, film pa mora biti dovolj subtilen in dodelan, da gledalca vodi do določenih zaključkov, hkrati pa pusti možnost osebne interpretacije (do določene mere).
v 5x2 bi pohvalila režijo in oba glavna igralca, ki sta po svoje pač vsakdanja "brezveznika" (nobenih superheroes, kot pri ameriških filmih), pa vseeno izredno šarmantna. za oba lahko kar razumeš, zakaj sta se zaljubila en v drugega.
pohvalila bi tudi soundtrack (ki ga zadnje dni pogosto poslušava) paola conteja, sijajna italijanska glasba, na pol jazz, na pol šansonska. enkratno.