gita je napisal/a... prodajalke so kao premalo plačane ampak kakor je meni znano ima tudi medicinska sestra lahko družino ... in tudi ona ni veliko več plačana kot prodajalka.
No, tukaj ti pa lahko iz prve roke povem, da se motiš. Navadna prodajalka ali študentka, ki opravlja to delo ima v povprečju nekje 100.000 sit nižjo plačo od medicinske sestre v KC ali kaki drugi kliniki (to vključuje dejstvo, da imajo te medicinske sestre itak višjo ali visoko strokovno šolo, česar običajna prodajalka navadno nima). Seveda medicinkina plača vključuje dežurstva (kar nedeljsko delo na njenem področju nedvomno je). Imam v družini oboje: sestro, ki dela na Infekcijski kliniki in mamo, ki dela v Tušu. Sama delam v trgovini, kjer pa za ustrezno opravljeno delo zahtevajo visoko izobrazbo, zato imam tudi primerno visoko plačo (ki pa bi bila - po mojem skromnem mnenju, s katerim pa se delodajalec ne strinja - lahko viška ;)).
Problem nedeljskega dela je bil in ostaja v tem, da ni zakonsko določeno, kako oz. koliko plačati to delo. Pa četudi bi to bilo določeno, dvomim, da bi inšpekcija to preverjala. Itak se vsaka prodajalka boji za delovno mesto (pri tem ne gre pozabiti, da ima večina prodajalk pogodbo za določen čas, ki jo potem v podjetju ustrezno podaljšujejo in se pri tem uspešno poslužujejo vsake luknje v zakonu, ki prepoveduje več kot enkratno podaljšanje pogodbe za določen čas na istem delovnem mestu) in se ne bo pritožila, tudi če dela v nedeljo ne bi dobila plačanega toliko, kot to določa zakon.
Zaradi mene so trgovine lahko odprte tudi v nedeljo. Pričakujem pa, da bom zato ustrezno finančno poplačana, hkrati pa - tako kot vsak delaven človek - potrebujem čas za počitek.
Res je, da veliko ljudi dela doma tudi v svojem prostem času, ampak to je drugače: se usedeš, ko ti zapaše, si oddahneš, ko potebuješ odmor, nadaljuješ zvečer...
Mene pa nihče ne vpraša med 75. in 76. stranko, če sem že pomalicala, niti 78. stranke ne briga, da moram postreči še 77. stranko, ker njej - 78. stranki - se namreč mudi še po sveže spodnje gate v sosednjo trgovino, ker danes ni imela časa oprati perila, ker si je morala kupiti kruh, center pa se že zapira...
Niti nikogar ne briga, da sem imela decembra proste le tri dni: eno nedeljo in 25. ter 26. december.
Res je tudi, da 24. in 31. december nista praznika, mislim pa, da si tako kot vsak normalen človek zaslužim dostojno praznovanje...
In če se spet ponovim: zaradi mene so lahko na nedelje in praznike trgovine odprte cel ljubi dan, a le pod pogojem, da zadevo zakonsko rešijo, zagotovijo normalno plačilo delavcev in potem ta zakon tudi v resnici izvajajo.
Pa ne mi zdaj tukaj naprej metati raznih gasilcev, policistov, medicincev, itd., poznam jih ravno toliko, da vem, da so njihova dežurstva bolje plačana kot nedelje neke trgovke iz Tuša/Mercatorja/Špara. Vseh ostalih poklicev, ki niso nujno potrebna za moje preživetje ob nedeljah in praznikih (gostilničarji, kafičkarji, taksisti, itd.) sem ne naštevam, ker zaradi mene lahko mirno nehajo opravljati svoj poklic ob nedeljah - meni se svet ne bo podrl.
tega sploh ne odobravam....
da bi moral ...
