V petek je bilo enako, v soboto popoldan pa se je stanje zelo poslabšalo, bila je čisto poklapana, sedela je z glavo, usmerjeno v tla in drgetala, bila je čisto vročična, apatična ... Ko sem jo peljala lulat, je kar brezglavo tekala in s čudnim, omotočnim tonom lajala v nedefinirane smeri, na moje klice sploh ni reagirala - kot da bi bila v nekakšnem deliriju. Takoj sem jo pelala k dežurnemu veterinarju, ki je ugotovil, da ima vročino 40 in otekle bezgavke. Dal ji je nekaj za zbijanje temperature ter Synulox sirup (antibiotik). Rekel mi je tudi naj s Synuloxom nadaljujem, dokler ne spraznim cele flaške.
Že po pol ure je bila čisto druga in do večera precej bolša. Tudi v nedeljo je bila vredu, a kljub temu še vedno ne "stara Maša". Zato sem šla takoj v začetku tedna spet k veterinarju. Vzeli so ji kri, urin, preverili jetrne encime, naredili rentgen ter ultrazvok. Vse je bilo OK, razen da je krvni test pokazal povišane vnetne faktorje, pa tudi bezgavke je imela čisto otečene ter povišano telesno temperatro. Torej nekakšno vnetje, ki očitno ni reagiralo na antibiotik Synulox.
nekje v sredini tedna pa sem opazila nekaj drugega - da ima nekakšne probleme s čeljustjo - nehala je namreč jesti brikete in bila vsa nesrečna, ker ni mogla glodati svojih govejih kosti. Ko ji je mož vrgel košček sirčka, je zajokala še preden ga ke sploh ugriznila - torej ji je bolečno povzročal že sam gib čeljusti. A apetit je še vedno imela nespremenjen - namesto biketov sem ji kuhala piščanče koščke, riž in zelenjavo - hrano je pojedla z velikim tekom. A spet je postajala apatična, vročična in bilo je očitno, da je nekaj zelo narobe z njo.
Spet sem šla k veterinarju, omenila težave s čeljustjo, dali so ji pomirjevalo in naredili rentgen gobčka, ki spet ni pokazal nič. Gobček so ji, medtem ko je spala, pregledali tudi "ročno", in pri tem odkrili, da ima na stiku čeljustnih kosti nekakšni dve beli pegi (na vsaki strani čeljusti eno - torej simetrično). Ne razjedi, ampak obarvano sluznico, kar bi naj bil znak mišičnega vnetja (miozitis), ki bi naj bil samoizzvan in bi lahko povzročal bolečine pri gibanju čeljusti. Veterinar ji je predpisal Medrol, in sicer 4 mg na 12 ur. Z njim sva začeli v četrtek (več kot 2 tedna naza) in stanje se je v celoti izboljšalo. Jedla je brikete, grizla svoje kosti ... do nedelje je bila čisto takšna, kot da sploh ne bi bilo nič narobe. Zato ji v ponedeljek Medrola več nisem dala in v torek se je stanje ponovilo. Klicala sem veterinarja, rekel mi je, da ne bi smela prekiniti in da naj nadaljujem s 4 mg/12 ur vsaj še en teden, nato pa za 2 tedna zmanjšam na 2 mg/12 ur. Tako sem tudi storila - stanje se je spet zboljšalo.
Od torka (ta teden) je torej na zmanjšani dozi Medrola (2 mg/12 ur). Sicer je brikete in občasno grize kosti, vendar še vedno opažam probleme s čeljustjo, non stop se oblizuje (ampak res neverjetno pogosto - sicer tega sploh ne počne), če ji hočeš pogledati gobček, se umika, ni tako živahna, kot je sicer in še vedno občasno poseda v kotih/ob stenah (kar je zanjo res čisto netipično - ali hodi po stanovanju in prenaša igraše, ali pa spi v svoji posteljici).
Sedaj je od prvih opažanj, da z njo nekaj ni vredu, že več kot 3 tedne in pošteno sem zaskrbljena, kaj se dogaja z njo. Veterinar mi ni 100% potrdil diagnoze, rekel je, da gre NAJBRŽ za miozitis ... Prej ni nikoli imela nobenih zdravstvenih težav. Je imel kdo podobne težave s svojim psom? A je možno, da to tako dolgo traja?
P.S. Ker sem ji cca. 1 mesec nazaj odstranila 2 klopa, je bil sum tudi na klopne blezni, a so bili izvidi negativni.