Jera

Moja družina

Živijo, se me še spomnite? Sem Jera. Sedaj stanujem v
Kranju in sem peti član družine. Živimo v bloku.

Zelo hitro sem se privadila in dobila najboljšega
prijatelja Mitja. Res se imava dobro. Vse stvari počneva skupaj in poznam že
skoraj vse njegove frende. Zvečer pa, ko me starejša člana družine ne vidita,
se odtihotapim v njegovo posteljo, da sva res lahko nekaj časa čisto sama.
Starejša dva sta me nekaj časa čudno gledala, mislim, da sta še celo nekaj
godrnjala, vendar sta dojela, da je to čisto v redu. Zato jima naklonim
pozornost in se z njima vsak dan sprehajam. Srečavamo se z znanci, katerim
razlagata, da, kako sem pametna, pridna, mirna in ne vem kaj še. In ker se znam
spodobno vesti, se postavim v najlepšo držo in jih vse prav ljubko gledam.

Še ena članica naše družine je Katja. Ta je prava
pubertetnica. Ves čas me razčesava in krtači. Med tem izgovarja besede kot so,
o ti moj srči ljubi in podobne, tako da ne vem, če so besede namenjene samo
meni ali ima v mislih koga drugega. Zraven pa še prepeva v nekem čudnem jeziku.
Imela je tudi željo, da nosim roza ovratnico, samo pomislite!!! Še dobro da je
v trgovini niso imeli.

Najljubše pa mi je ko se odpeljemo na vikend. Tam smo
vsi zelo sproščeni. Jaz pa imam velik travnik, ki je samo moj in se lahko po
mili volji valjam, tečem, igram z žogo in budno pazim, da družina preveč ne
crklja sosedovih mačk, ker so včasih že kar malo preveč predrzne in jejo iz
moje posode. Vendar sem včasih tudi jaz dobrega srca in jim dovolim, še posebno
kadar hrana ni po mojem okusu. Tako si iztržim pohvalo in priboljšek za
izpraznjeno posodo. Ne vem, kaj bi še povedala, razen, da imamo počitnice in da
sem maloprej slišala razgovor, da gremo plavati na Kolpo. Meni je prav.

Vsem skupaj želim lepo poletje in mirno življenje.

Vaša Jera