Midva sva skupaj tri leta in tista nekako obvezna darila (ko veš, da sigurno nekaj dobiš

) spadajo za rojstni dan in novo leto. Za obletnice raje vrževa vsak polovico denarja in greva na večerjo in v kino, ali v kakšen bazen poplavat.
Glede kupovanja daril kar tako pa: moj me je do zdaj že dvakrat presenetil z modrčkom od Intimissima, če ga je opazil na dekletu s plakata, ki je blizu njegovega doma

in mu je bil res všeč, drugače pa včasih kakšna rožica (ampak to se je naveličal nosit, ker meni vse zelenje takoj umre ). Niti ne pričakujem, da bi mi konstantno kupoval pozornosti, sem pa seveda vesela, če vsake toliko dobim kakšno malenkost - to se mi pa zdi, da je že v naravi deklet, da se presenečenj zelo razveselimo, pa četudi gre za en Rafaelo

. Občasno mi posname sam od sebe DVDje in to mi je ful všeč.
Moj ne mara valentinovega (pa tudi meni je bolj blizu gregorjevo

) , vseeno pa sem letos dobila mašinco za ekspresso delat, jaz sem pa njemu dala Lushev šampon. Prejšnja leta si pa nič nisva dala. Letos naju je ravno okol valentinovega ful metalo, verjetno zaradi tega

.
Ko grem jaz kam v večji šoping, pa on ne gre zraven, mu vedno kupim kakšno malenkost - npr. štunfe ali boksarica, da potem ne brska po vrečah in ves žalosten reče: A jaz pa nisem nič dobil...

Ne pričakujem pa in tega si niti ne želim, da bi mi moj kupoval kaj za oblečt kar tako, če bi mi bilo nekaj všeč, on me itak vedno bolj bremza, da ne rabim npr. dveh črnih torbic in me kar stran odvleče. Pravi, da me navaja na poroko, da potem ne bom preveč zapravljala

.
Če potegnem črto, pa lahko rečem, da moj ni škrtuh, me pa ne obsipa s pozornostmi vsak teden in ta srednja varianta mi je zelo všeč. Rada se razveseljujeva, ampak bolj v takem smislu, da se peljeva na kosilo/večerjo na študentske bone

ali kaj posebnega skuhava skupaj.
Mi je pa všeč, da nimava problemov glede plačevanja: kar nekako v navadi je, da se pri plačilu večerij in pijač menjava (vsak enkrat), če pa greva na izlete in na morje, imava pa skupno denarnico za bencin in hrano. Če sva pri njemu doma, jeva na njihov račun, če sva pri meni, sprazniva naš hladilnik, če pa sva sama v stanovanju, pa gre vsak enkrat v trgovino in se zaradi dveh evrov razlike ne pobijeva

. Če kdo komu kaj posodi, si vrneva ko lahko. Je pa fajn, ker imava oba razvit čut za to, da si nočeva bit drug drugemu kaj dolžna - jaz bi se npr. počutila strašno, če bi mi vse fant plačeval.