+1, tako slabega decembra še nisem doživela, emocionalni vrtiljak. Poskušam se sprijaznit, da še vedno nisem dobila službe, obenem pa imam preveč časa za razmišljanje o bedarijah, poskušam tudi nekaj delat za fax in se upirat hrani, realno pa hodim spat ob 7 zjutraj, ker obtičim na webu, potem spim do 2 popoldne in ne grem nič iz hiše navkljub sončnemu vremenu (pri nas je konstantno sonce, ker živim na koncu sveta), cele dneve sem sama pod kovtrom in berem, obnovila sem office znanja, kakšen diy projekt spacam ker preurejam stanovanje, beh. In kot nalašč so pri mojemu v službi odkrili, da imajo še evropska sredstva, ki jih je treba porabit, zato dela po 13 ur na dan in se vidiva točno pol ure po večerji, preden mi mrkne na kavču.
Pa še piškotov ne smem pečt, ker bi bila to slaba ideja, glede na to da sem na kar dobri poti s hujšanjem. To je bilo moje najljubše decembrsko opravilo.
Saj sem vesela, ker imam streho nad glavo, ljubečega partnerja in nekaj prihrankov, v bistvu bolje živim kot veliko ljudi in nimam ravno pravice jamrat, ampak v primeru službe bi sedaj hodila po trgovinah in se nagradila s cunjami za izgubljene kile, dobivala bi se na kavicah in babjih čvekih. Pogrešam babje čveke v živo, Lj je čisto predaleč in bencin je ostudno drag.
Upam, da bom kmalu našla nekaj, da zapolni praznino. Tudi vam želim isto, da se vam čimprej obrne v bolj optimistično stran.