Ne petra, Leyli se ime ne zacne na M, temvec na L (tudi v resnici;). Se pa splaca dat te tri jurje, al pa si vsaj sposoditi, skratka, druga zgodba kot razne kolumne.
V sodobnosti je telo postalo predmet rastočega popularnega in akademskega zanimanja. Poudarek naše kulture ni več na telesu kot materialni osnovi človeka, temveč na videzu telesa in pomenih, ki se z videzom povezujejo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere lahko telo obstaja, na katere ga lahko mislimo, in veliko načinov, na katere ljudje doživljajo svoje telo. Zdravje in videz našega telesa se vse tesneje prežemata in predstavljata osrednjo točko naše samopodobe in samozavesti. Knjiga ?V imenu lepote? obravnava novo, sodobno področje družboslovnih znanosti, področje družbene analize telesa in s telesom povezanih praks. Analiza temelji na teoretskih konceptih socialne psihologije, sociologije telesa, ženskih in medijskih študij. Podrobneje je ovrednoten tudi vpliv evolucionističnega pristopa, medicinskih smernic in medijev.
Avtorica si za izhodišče svojega dela postavi analizo razlogov za uveljavitev sodobnih zahodnih telesnih idealov. H kultu telesnega videza so prispevali številni zgodovinski dejavniki in trendi, predvsem pa dramatične spremembe zahodne družbe v dvajsetem stoletju. Na podlagi kulturno-zgodovinske primerjave lepotnih idealov avtorica skuša razložiti, kako danes razumeti odnos, ki ga imamo do telesa, ko (in če) sprejmemo, da bomo telo oblikovali v skladu s povsod navzočimi sodobnimi zahodnimi lepotnimi standardi. Ti namreč poudarjajo pomen vitkosti in drugih težko dosegljivih telesnih značilnosti. Izpoljnjevanje "virtualnih" lepotnih zahtev predstavlja stalni vir frustracij in identitetnih kriz, zlasti pri mladi generaciji povzroča celo patološke motnje. Posebna vrednost knjige je pionirska empirična analiza rezultatov kvantitativne in kvalitativne raziskave o telesni samopodobi, ki jo je avtorica izvedla med srednješolsko mladino v Sloveniji.
Telesni ideali pomembno vplivajo na obnašanje: mnogi ljudje skušajo spremeniti obliko in težo svojega telesa s telesnimi dejavnostmi (npr. z dietami, telesno vadbo, kozmetično kirurgijo). Avtorica je vzela pod drobnogled pozitivne in negativne vidike teh dejavnosti, razpravlja pa tudi o možnih poteh do ?sprave s podobo v ogledalu?.
Knjiga je zaradi svoje aktualnosti na ravni vsakdanjega življenja napisana v jeziku, razumljivem za širok krog bralcev. Bralcem priskrbi obilo informacij in argumentov za razumevanje kompleksnih in identitetno občutljivih vprašanj o pomenih idealnega telesa v sodobnih družbah.
____________________________________________________________ __________
Sicer pa je asis. Kuharjeva aktivna tudi na socialnopsiholoskem podrocju; ce koga zanima, in ker se nam je pri temi o dr. Ruglju sprozila tako zanimiva diskusija, odkrito priporocam malo globje branje, in sicer Ule, Kuhar: MLADI, DRUžINA, STARŠEVSTVO: Spremembe življenjskih potekov v pozni moderni. 
Knjiga se ukvarja s temeljnimi spremembami, ki so se v zadnjih desetletjih pojavile v prehodih mladih ljudi v odraslost, in ki vse bolj vznemirjajo javnost, družbene institucije, politiko. Gre za spreminjanje ustaljenih življenjskih potekov, opuščanje tradicionalnih poti vstopanja v odraslost, predvsem pa za vse bolj razširjeno odlašanje mladih s starševstvom in oblikovanjem družine ali celo opuščanje te želje. S tem pojavom se v zadnjih letih soočajo vse evropske države. Starševstvo in oblikovanje lastne družine sta od nekdaj sodili k znakom, ki so tradicionalno pomenili vstop v odraslost, zato podaljševanje življenja v izvorni družini, odlašanje mladih z odločanjem za rojstvo otrok in prevzem odgovornosti za lastno družino povsod po Evropi vzbujajo zanimanje in tudi zaskrbljenost.
Struktura knjiga je trodelna. V prvem, teoretskem delu so predstavljeni temeljni koncepti teorije življenjskih potekov, opisane so posamezne spremembe v sodobnih vzorcih prehodov, poleg tega je pojasnjen širši kontekst teh sprememb. Teze in argumenti se opirajo na širok spekter socioloških, socialnopsiholoških ter demografskih teorij in študij.
Drugi del obsega širšo kvantitativno analizo podatkov, zbranih z anketno metodo, in bolj občutljivo kvalitativno analizo. Avtorici sta s pomočjo metode fokusnih skupin in intervjujev natančno raziskali situacijo, v kateri se nahajajo mladi v prehodih, pa tudi dejavnike odločanja za ustvarjanje družin in rojevanje.
Rezultati kažejo, da je odločitev za družino danes izjemno skrbno načrtovana in pretehtana odločitev, ki je odvisna od objektivnih in subjektivnih pogojev zanjo. Najpomembnejši objektivni pogoji so ekonomski: zaposlenost, finančna varnost, osnovni stanovanjski pogoji, možnost uskladitve dela, kariere in družinskega življenja, varstvo otrok. Osnovni subjektivni pogoji pa so: zrelost, kvaliteta osebnega življenja, dober partnerski odnos in odločitev za prevzem odgovornosti za družino in otroke.
Tretji del knjige pa vključuje primerjalni pregled evropskih modelov družinskih in socialnih politik in
?
(Sva si pa z Metko relativno blizu v raziskovalnem področju.)
Bo pa potrebno glede na priporočila pogledat za to knjigo
se ime ne zacne na M, temvec na L (tudi v resnici;). Se pa splaca dat te tri jurje, al pa si vsaj sposoditi, skratka, druga zgodba kot razne kolumne. 
Ne bo držalo, ni mi ime "Lolita".
...
...
