Dr. Rugelj je pred samim intervjujem navedel nekaj izhodišč za sporočilo:
1. Razpravljanje o prehrani (kar je pomembna vsebina življenja prenažrtih ljudi, ki so zamaščeni, z "mišelinkami", je s sociološkega in psihiatričnega vidika zelo zanimivo, saj "dobri jedci" s tem razodevajo svoje bistvo: požrešnost, lenobo in skrivenčeno estetiko o lepoti človeškega telesa. Torej so nezreli, nevrotični in se lahko "poboljšajo" edino, če se s svojim partnerjem vključijo v program radikalne psihoterapije v mali in veliki skupini, torej v program, ki je podoben mojemu, pa še v takšnem, programu se s težavo poslovijo od svoje zašpehanosti.
2. V mojem otroštvu ni bilo možno, da bi se na kmetih (Mirna na Dolenjskem) kdo prenažiral, saj smo jedli samo 3-krat (pozimi celo samo 2-krat) na dan, vmes pa je mati, na posebno prošnjo, otrokom odrezala kos kruha; otroci pa si ga nismo smeli sami odrezati (!).
3. V zdravstvu delujem že 60 let, zato sem lahko skozi dolgo dobo opazoval in preučeval patološko obsedenost ljudi, ki ob obilici hrane diskutirajo o jedeh, kuhanju in "žretju", kar je za zrelega človeka nedostojno.
4. Kot psihiater se že več kot 30 let ukvarjam tudi z "odvisnostjo" od hrane (od požrešnosti in lenobe) in sem spoznal, da so debeluhi najtežji nevrotiki, ki se zlepa ne zmigajo in se ne nehajo prenažirati. Zato sem se največ naučil prav pri delu z debeluhi, ki jih noben resen zdravnik ali psihiater ne more jemati resno, saj ne sledijo navodilom in se v psihoterapiji izogibajo uvidu v svojo osebnostno deformacijo. "Resno" jih jemljejo edino razni zdravilci (in problematični zdravniki, ki ne upoštevajo bistvo uspešne psihoterapije), ki so torej "dobrohotni prevaranti", saj se okoriščajo z nevrotično z bedo debeluhov.
5. Večina zdravnikov v glavnem živi na račun požrešnih in lenih ljudi, zato tudi od debeluhov brezpogojno ne zahtevajo, da se "zmigajo" in se prenehajo nažirati, pač pa jih tolažijo in jim vzbujajo prazno upanje, da bodo shujšali s pomočjo tolažbe, ter raznih "zdravil"; morali pa bi jih soočiti z dejstvom, da v nemških taboriščih ni bilo nobenega debeluha. |