Doumljivost in dojemljivost

Premalo vem o tem, glede na starost otroka, zato me zanima, kako je pri vaših otrocih?
Moj štiriletnik, recimo, ne razume časa, sorodstvenih vezi...
Danes, zjutraj, popoldne, jutri, včeraj, čez 1 teden, naslednje leto...
Meni brat, a mamici in atiju sin, meni stric, a atiju brat... itd

st, mislim, da je tvoj sinko premajhen, da bi razumel sordstvene vezi. Pri nas je tako, da povemo, kdo je stric, teta, bratranec, sestrična,... ne pojasnjujemo pa, da sem jaz teta ker sem sestra moje sestre. Mislim, da ko bo čas za to, bo prav dobro razumel.

To, da pa nimajo občutka za čas, pa je čisto normalno. Nevemkolikokrat me je tri letna nečakinja vprašala, ko sem rekla, da bom to in to jutri, če je že jutri. Pa sem ji razložila, da se moramo najprej skopat, pa zobke oprat in hitro spat, da bo jutri. Takrakt je bilo to dovolj in je nekako razumela, kdaj je danes in kdaj jutri. Kdaj je pa čez en teden, pa se mi zdi, da še ne razume. Bolj točno ve, da ne sedaj, pač pa drugič.

No, danes sem mu razlagala da je njegova teta rodila fantka, in da je njegov bratranec dobil brata, in da zdaj on ima še enega bratranca. Pa glede imena... in je tako vse pobrkal, da je pol govoril, da je teta rodila punčko.
Nekaj ga je čisto zbegalo - da je fantek, oseba ki ima lulija, in da je sin, in brat, in bratranec...in da ni toliko bratov zdaj, kot je pravil, ampak toliko fantkov, se pravi cel kup, da se je na koncu kar nekako odločil, da je punčka!  In pol še o času, kdaj bo kdo zrasel, da sem se prav odločila za tako temo, da mogoče tukaj kaj več zvem o vsem tem.

Mamice s parletnimi malčki, dajte, no...prosiiiiim

To je še vse zelo abstraktno za take malčke, oni so pa še čisto na konkretnem nivoju. Pomaga npr. (vsaj pri našem) oz. naš si zapomni tiste sorodstvene vezi, s katerimi ima konkretne izkušnje (to pomeni, da pozna ljudi)- npr. babica, dedi, ve tudi, da se babici lahko reče še oma ali nona, ve, kdo je stric, teta, potem se pa počasi že neha. Ne vem, če ima kakšen smisel takole na pamet razlagati kdo je komu kaj, ker je res prehudo težko in premalo konkretno. Ko se skm vidite, poveš ime in kaj je on njemu, pa bo pomoje za začetek čisto dovolj. Morda bo pomagalo tudi o, če mu narišeš enostavno družinsko drevo, nalepiš slike, napšeš imena in poimenuješ sorodstvo. Je že bolj konkretno in si bo mala glavica lažje predstavljala.
Glede časovnih predstav je pa pri nas podobno. Naš npr. zvečer reče: " A danes ko se zbudim, grem pa v vrtec?"  In pred časom je imel obdobje, ko je spraševal če bo jutri danes in podobno. Enako potrebujejo neke konkretne mejnike, da znajo razmejiti dneve. Našemu pomaga tudi to, da na koledarju pogledava dneve in poveva: "tole je danes, danes zvečer gremo spat,potem bo jutri in bo tale dan" In štejeva npr. koliko dni je še do sobote, koliko do npr. izleta itd. Vedno jim pri tej starosti (pa tudi še precej kasneje) zelo olajša razumevanje, če imajo pri kakršni koli razlagi konkretna pomagala, ki jim pri tem pomagajo.

Hvala,Tea1. Jh, kaj čem, če me mali sam sprašuje glede sorodstva oz. se gre kregat, da njegov ati ni sin njegove stare mame ipd. Pa je sam dobil brata, in je sin njegove tete tudi dobil brata, potem pa razlaga okoli, da ima On cel kup bratov, kar ni res, seveda. Ima le enega, in tri bratrance. Potem mu pa probaš razložiti, pa tako skapira, da spet on ima ogromno sinov itn itn. Kar naporno. Radoveden je pa na full! Veš, do konfliktov full hitro pride, ko ga folk sprašuje vse sorte, on gre pa to zanikat in jim prepove, da bi karkoli rekli, ker niso prav rekli, ker je njegova mamica (jst) rekla drugače. Uf!
Vprašanja kot so: "ooo, kaj si ti zdaj dobil, kaj?"
Odgovor: "nič nisem dobil!"
V: "A nisi dobil bratca?"
O: "Ne, nisam, samo Janeza (ime)."
V: "A Janezka si dobil?"
O: Ne ne, dobil ga nisem, dobil kakšno igračo al pa kaj, samo Janeza, in ne Janezka, tako mu ni ime in tako ne smeš govoriti, ker je narobe."
V: "A se ga ne kliče Janezek, ker je mali mali? A ni majčken?"
O: Ne, on ni majčken, on je dojenček, dojenčki so taki, in ni mu tako ime:"
in to se lahko vleče v nedogled. Moj 4letnik se na pusti kar tako, veste!
In znova - uf, naporno!

St, tvoj mali je prav posrečen, naj tak ostane

Ti pa kar imej potrpežljivost z razlaganjem na vse možne načine še naprej, čeprav si mislim, da zna biti precej naporno. Ampak bodi vesela, da je tak mali firbček

Tudi moja skoraj štiriletnica ne razume teh relacij, bližnje še nekako, kaj drugega pa ji niti ne razlagam, tako da vse ob svojem času. Razume npr., da imam jaz brata in da je oba rodila moja mama, včasih pa tudi kaj pobrka.
Glede predstave o času, danes, jutri se tudi kdaj zmoti. Včasih vpraša a zdaj grem pa npr. na ples, saj hodi na plesne vaje in preštejeva na prstke koliko krat bo šla spat, tako da potem odšteva dneve ali prišteva noči, da dobi predstavo kdaj bo to. Počasi ji poizkušam razlagati dneve po imenih, da bo razumela, da ponedeljku sledi torek,... Tudi pri uri ji pokažem kazalčke in ji povem, ko pride kazalček na tega se bova odpravili v posteljo.

Tudi sama prakticiram s koledarjem in dnevi, in kolikokrat gre spat, ker mi kaj drugega ne pade ma pamet. Glede ure pa...hm, nimamo kazalčkov.

Pika, hvala! Vglavnem me vse skupi močno zabava, ampak včasih mi kar malo pride čez glavo, recimo, ko kaj takega sprašuje ob nepravem času (k se mi nič ne da!).

Saj, a ne! A to da mu punčka v vrtcu reče, da sta sk'p, pa ve kaj je in mu je hdo nerodno. To jim je pa čisto jasno, pa čeprav je tako zgodaj. Mama mia, mi ga že babnce kradejo .