Dojenje in spanje sta pri nas nerazdružljivo povezana problema, tko da nismo čist nič OT

No, naša saga se je včeraj končala ob polnoči, ko je moj dal napol spečo Zalo v posteljico in rekel: "I give up!" In od takrat do 3h zjutraj je bil mir. It's a miracle! Od treh dalje je pa spet bila v najini postelji, na moji joški, na dve uri. Jo imam poleg sebe, zato, ker lažje tko zaspi nazaj po dojenju, men se pa ponoči resnično ne da nonstop vstajat in vklapljat dudo in se nabirat kilometre po stanovanju.
Zdajle zjutraj pa spet cel cirkus. Najprej neko napol speče dojenje, potem se je usrala ko ta velik, se med previjanjem seveda čist zbudila in potem odločno zahtevala polne joške, ki jih seveda ni bilo, če se je od treh dalje skoz pasla gor, potem je še fajn bruhala ene parkrat, pa spet bi jedla, tko da sem na koncu dala AM (tudi včeraj smo tam pristali), po 20ml je hotla spet joško in potem je zaspala. Zdaj pa končno spi.
A vam povem glavni razlog, zakaj mam tega dojenja včasih res vrh glave in bi najraj apriori poturila flaško?! Zato, da nisem jaz tisti bogi lolek, ki cel dan samo joške ven in not vleče in ne zgodi se redko, da hodim okoli z Zalo, medtem, ko mi oba joška visita ven iz modrca, what a view must that be!
Zakaj moški ne morejo dojit?To ni fer!

Da bi se lahko vsaj ponoči menjala? Da bi se loh jaz okol obrnila, ko bi se Zala zajokala, moj dragi bi pa vstal in dojil?!

Če bi bla na flaški, tega problema ne bi bilo. Za flaško je ati lih tko kompetenten kot mami!
Sej vem, čez par mesecev bo vse to za mano...ampak pot do tja bo pa še trnova, ja!