No ja, saj mogoče bo spet jutri sama od sebe nazaj prišla..
..." četrtka.Vstala ob 5.00, se vsedla v avto ob 5.30 in se iz Grosuplja odpeljala proti Ribnici. Do sredine poti, torej do Turjaka ponavadi porabim 15 minut, danes ob 6.15 sploh še nisem bila na Turjaku . Kličem šefa, da sem "zaglavila" in da za ziher zamudim več kot pol ure, če bo šlo tako naprej in če še ne bodo nič splužili. Okej, šef ves vesel vstane iz tople postelje in gre delat, meni pa naroči naj se obrnem in grem pač domov, da ne bom spet kje zaropotala. In se začne še lepši del zgodbe ... Približno ob 6.30 dobesedno pridrsam do Turjaka, se obrnem in se odpeljem nazaj (cesta je bila v to smer že malo splužena in malo zvožena tak da je kar šlo), veselo in poskočno vse do Pijave Gorice, kjer nabašem na kolono. Ki se je vlekla vse do Ljubljane. Pravzaprav se ni ne vlekla in ne šlepala, enostavno stala je. Stali smo 10 minut in se premaknili za 100 metrov, stali 5 minut in se premaknili za 200 metrov .... in tako naprej vse do 8.30, ko sem končno prispela do Ljubljane. Tri ure!!! Za nič!!!
...Popoldan sem bila ful fajn, potem pa je sledilo učenje in še par ostalih zadev, ki so me malce zamorile...
, nisem ta prava danes 
