Objavljeno: 3. nov 2004 13:58
Skopirano z medovra:
BOJNI STRUPI V GOSPODINJSTVU
Sploh veste, kaj vse imate doma, v shrambi med èistili in v kopalnici v
omarici pod umivalnikom? In predvsem ? kaj vse vsebujejo te steklenice,
plastenke in razpršilniki?
Televizijske reklame in oglasi v tiskanih medijih nas vse bolj
naravnost in vse bolj agresivno preprièujejo, da morajo biti prostori,
v katerih bivamo in se zadržujemo, veè kot samo èisti. Še ?blešèeèe
èisto? je postalo premalo, zdaj mora biti ?terilno?. Tako sterilno, da
celo stranišèna školjka lahko postane prostor za otroško igro. Seveda
ob uporabi prav tistega sredstva, ki ga reklamirajo. Le tega, da lhako
z njim resno ogrozimo svoje zdravje, nam ne povedo. In seveda ne tudi
tega, da tako kot z nobeno stvarjo tudi z uporabo èistil ne gre
pretiravati.
Pritisk na potrošnika je vsak dan veèji, tako da domaèa shramba vse
bolj postaja pravcati kemièni laboratorij, družinska kopalnica pa
skladišèe številnih seveda ?nujno? potrebnih pripomoèkov z vsakovrstno
èišèenje in ?nego?. Zaradi vse ozavešèenosti potrošnikov postaja
?zelena? usmeritev vse bolj predmet tržnih manipulacij, tako da v
propagandnih spotih kar mrgoli zelene barve in okolju prijaznih
tehnologij. Seveda je vsega skupaj preveè. Pretirana èistoèa, skorajda
že sterilnost, ima resne negativne posledice. Resda velja, da je
èistoèa pol zdravja, a vedeti je treba, da pretirana èistoèa lahko tudi
škoduje, zlasti èe je dosežena s pomoèjo kemikalij. Nekoè so ljudje
uporabljali le vodo, milo in sirkovo krtaèo, pa so bili njihovi domovi
prav tako èisti. Le malo bolj podrgniti je bilo treba. Danes pa so v
uporabi celo biološki biocidi, sredstva, ki unièujejo vse življenje,
tudi viruse in bakterije, ki so znaèilni za okolje, v katerem živimo.
Posledica življenja v umetnem sterilnem okolju je padec odpornosti, saj
ravno obièajni stik z mikrobi sproža reakcije imunskega sistema in
razvoj odpornosti. Èlovek mora postati odporen na domaèe okolje. Seveda
pa moramo loèevati med higieno in sterilnostjo. Torej: higiena ? da,
sterilnost ? ne.
NEVARNOSTI IZ DOMAÈEGA ?LABORATORIJA?
Pa sploh veste, kaj vse imate doma, v shrambi med èistili in v
kopalnici pod umivalnikom? In predvsem ? kaj vse te steklenice,
plastenke in razpršilniki vsebujejo? Ste kdaj napeli oèi in prebrali
tudi opozorila, kot so: ?Zdravju škodljivo? ali ?Lahko povzroèi hude
poškodbe kože in oèi? ?
Povpreèen potrošnik je zelo slabo pouèen o vseh potencialnih
nevarnostih in tudi uèinki predpisane državne kontrole in
institucionalnega nadzora so omejeni. Posledica takega stanja je vrsta
problemov, od neprièakovanih nesreè do zastrupitev, od alergij do
številnih drugih zdravstvenih problemov. Belilna sredstva so zelo
uporabljena. Èe pride tako sredstvo v stik s kislinami, se razvijejo
plini, ki vsebujejo klor, ta pa je izjemno strupen. Elementarni klor,
ki ga vsebujejo številna èistila, je eden najbolj agresivnih elementov,
ki pri vdihavanju moèno poškoduje sluznico. že koncentracija 5 ppm
klora povzroèi razjede zobne sklenine, vnetje sluznice in poškodbe
dihal. S klorirano vodo pa nikakor ne izpirajte zelelnjave, ker takrat
nastasjajo izjemno kancerogeni trihalometani in snovi, ki se imenujejo
MX in DCA. Sredstva za èišèenje keramike vsebujejo natrijev hidroksid
ali pa natrijev hipoklorit, ki lahko že ob hitrem mešanju z vodo
povzroèi eksplozijo. Najmanj, kar se zagovorniku sterilnosti lahko
zgodi, je, da dobi v obraz vsebino stranišène školjke. Hitre
eksploziije povzroèa tudi mešanica snovi, ki vsebujejo klor in alkohol,
ob tem nastane alkilhipoklorit, ki pod vplivom toplote eksplodira.
Èistilna sredstva pri termiènem razpadanju tvorijo celo vrsto strupov,
med katerimi je najbolj nevaren fosgen, ki so ga med prvo svetovno
vojno uporabljali kot bojni strup. Za odstranjevanje rjastih madežev
nam industrija ponuja pripravke, ki vsebujejo strupeno oksalno kislino
ali pa izjemno agresivno fluorvodikovo kislino. Slednja povzroèa
opekline kože in razjede, ki poškodujejo celo kosti. Potencialnih
nevarnosti pa je še veè.
O NEZAžELENIH UÈINKIH SE POSVETUJTE ?
Katere sestavine vsebuje posamezno èistilo in kako ga pravilno
uporabljamo, mora biti navedeno na embalaži. Problem pa je v tem, da
veèina obièajnih uporabnikov teh podatkov ne prebere dovolj pazljivo.
Velikokrat tudi zato, ker jih ? ne more. Po evropski zakonodaji morajo
biti navodila in opozorila na embalaži napisana z vsaj 2 milimetra
velikimi èrkami. Proizvajalci se sicer tega v glavnem držijo, a ni vse
odvisno le od velikosti èrk. Dogaja se, da je pisava tako stisnjena in
težko èitljiva, da besedila brez poveèevalnega stekla sploh ni mogoèe
prebrati. Dodatna težava so napisi v številnih jezikih, saj je
slovenski trg premajhen, da bi se izplaèalo zanj izdelovati posebno
embalažo. Toda v množici razliènih jezikov in pisav je navodilo v
slovenšèini težko najti. Vèasih pa še trgovci preko najpomembnejših
napisov nalepijo druge nalepke.
Zato bi morali dobro poznati vsaj simbole za opozarjanje nevarnosti za
nevarne snovi in pripravke, še zlasti zato, ker lahko po vstopu v
Evropsko unijo tudi najbolj agresivna èistila, celo tista z oznako
?jedko?, spet kupujemo v vseh trgovinah z mešanim blagom. Grafièni
znaki za opozarjanje na nevarnosti so èrne barve na oranžno-rumenem
ozadju, pod njim pa mora biti napis, ki pojasnjuje pomen simbola.
Sicer pa velja:
Kupujmo èim manj èistil, ki imajo oznake za opozarjanje na nevarne snovi. Èe se jim že ne moremo izogniti, kupimo manj nevarna.
Doma uporabljajmo samo èistila, ki so namenjena uporabi v gospodinjstvu
in jih dobimo v obièajnih trgovinah. Sredstva iz specializiranih
trgovin ne sodijo v domaèo shrambo.
Kemikalije ne izpostavljajmo soncu in toploti.
Ob èišèenju prostor zraèimo.
Zašèitimo dihala in roke.
IZ ÈISTILNICE NAJPREJ NA SVEž ZRAK
Podatkov o tem, kakšne so negativne posledice uporabe najrazliènejših
èistil na zdravje prebivalcev, pri nas ni. Specialisti medicine dela
zbirajo podatke o zdravstveni ogroženosti ljudi, ki so pri svojem delu
izpostavljeni kemikalijam. Podatkov o vplivih kemiènih snovi pri
vsakdanji uporabi v gospodinjstvu pa pri nas ne zbira nihèe. Mnogi
raziskovalci pa poudarjajo, da smo nevarnim snovem najbolj
izpostavljeni doma. V naših stanovanjih so strupene snovi, ki jih ne
vohamo in ne zaznavamo, delujejo pa poèasi in zanesljivo. Simptomi so
neizraziti, kronièna utrujenost, glavoboli, slabosti in boleèine,
neodpornost ter psihiène motnje. Morda se potolažimo z diagnozo
vseobsegajoèega stresa in živimo dalje, bolje pa je, da poskušamo
poiskati vzrok in ga odstranimo.
Nekaj nevanosti na katere veèina verjetno doslej ni pomislila: klor
povzroèa vrsto obolenj in aterosklerozo, ubija normalno èrevesno floro,
ki tvori vitamin b12, unièuje vitamin E, ki je bistveni antioksidant,
torej je klor posredno kancerogen. Klor tajnša steno kapilar, posredno
pa dviguje raven holesterola. Zato moramo ob prhanju s klorirano vodo
nujno zraèiti kopalnico. Znan je tako imenovani Kawasakijev sindrom, ki
ga predvsem pri bolj obèutljivih otrocih sprožajo èistila za preproge
in talne obloge. Znaki so boleèine v trebuhu, bruhanje, vroèina in
driska. Med tisoèi otroki, ki imajo naveden simptome, jih kar 50 umre.
Kancerogeni metilenklorid dobimo v razmašèevalcih, pršilih za èevlje in
celo tako ljubki snovi, kot je umetni sneg, s katerim okrasimo božièno
drevesce.
Mnogo osvežilcev zraka vsebuje kancerogeni paradiklorbenzen. Tudi
oblaèila, ki smo jih dali v èistilnico vsebujejo tetrakloretilen, ki je
kancerogen. Ko prinesemo obleke iz èistilnice, jih najmanj 12 ur
obesimo na sveži zrak.
CENEJE BOLJ ZDRAVO
Sploh pa je današnja odvisnost gospodinjstev od kemiènih popoln absurd.
Raziskovalci so namreè ugotovili, da med sodobno gospodinjo in tisto iz
leta 1920 ni nobene razlike. Obe za èišèenje stanovanja porabita enak
èas. Sodobna gospodinja torej ob množici kemikalij in pomoèi številnih
naprav in prikljuèkov ni niè na boljšem. Prav obratno. Nekdaj so živeli
ob bistveno manjših stroških v bolj zdravem domaèem okolju. Obstajajo
uèinkovita in popolnoma nenevarna sredstva, ki dajejo enake uèinke kot
nevarne kemikalije.
POSKUSITE
1. ZA DEZINFEKCIJO in èišèenje stranišèa ter kanalizacije uporabimo polovico skodelice boraksa, ki ga raztopimo v 4 litrih vode.
2. ZA ODMAŠITEV stranišènih odtokov uporabimo mešanico èetrt skodelice
sode in pol skodelice kisa. Odtok nato zatesnimo in izperemo z vroèo
vodo.
3. NEPRIJETNE vonjave odstranimo s pršilom, ki ga pripravimo tako, da nekaj kapljic peperminta kanemo v èetrt skodelice kisa.
4. UMAZANA okna oèistimo z raztopino ene skodelice kisa v 4 litrih vroèe vode.
5. MADEžE od vina odstranimo s soljo; madeže od trave, katrana in olja
odstranimo z evkaliptovim oljem; madeže rje pa s soljo in sokom limone.
6. TLA ÈISTIMO s skodelico kisa v vodi ali pa s pol skodelice boraksa, raztopljene v 8 litrih vode.
7. UMAZANE in zamašèene peèice ter štedilnike oèistimo s sodo, soljo in
vroèo vodo. Sol primešamo vroèi vodi in nanesemo na površino, ki jo
poškropimo s sodo in pustimo do jutra. Zjutraj oèistimo površino z
abrazivno krpo in izperemo s èisto vodo.
(Zvezdana Bercko)
BOJNI STRUPI V GOSPODINJSTVU
Sploh veste, kaj vse imate doma, v shrambi med èistili in v kopalnici v
omarici pod umivalnikom? In predvsem ? kaj vse vsebujejo te steklenice,
plastenke in razpršilniki?
Televizijske reklame in oglasi v tiskanih medijih nas vse bolj
naravnost in vse bolj agresivno preprièujejo, da morajo biti prostori,
v katerih bivamo in se zadržujemo, veè kot samo èisti. Še ?blešèeèe
èisto? je postalo premalo, zdaj mora biti ?terilno?. Tako sterilno, da
celo stranišèna školjka lahko postane prostor za otroško igro. Seveda
ob uporabi prav tistega sredstva, ki ga reklamirajo. Le tega, da lhako
z njim resno ogrozimo svoje zdravje, nam ne povedo. In seveda ne tudi
tega, da tako kot z nobeno stvarjo tudi z uporabo èistil ne gre
pretiravati.
Pritisk na potrošnika je vsak dan veèji, tako da domaèa shramba vse
bolj postaja pravcati kemièni laboratorij, družinska kopalnica pa
skladišèe številnih seveda ?nujno? potrebnih pripomoèkov z vsakovrstno
èišèenje in ?nego?. Zaradi vse ozavešèenosti potrošnikov postaja
?zelena? usmeritev vse bolj predmet tržnih manipulacij, tako da v
propagandnih spotih kar mrgoli zelene barve in okolju prijaznih
tehnologij. Seveda je vsega skupaj preveè. Pretirana èistoèa, skorajda
že sterilnost, ima resne negativne posledice. Resda velja, da je
èistoèa pol zdravja, a vedeti je treba, da pretirana èistoèa lahko tudi
škoduje, zlasti èe je dosežena s pomoèjo kemikalij. Nekoè so ljudje
uporabljali le vodo, milo in sirkovo krtaèo, pa so bili njihovi domovi
prav tako èisti. Le malo bolj podrgniti je bilo treba. Danes pa so v
uporabi celo biološki biocidi, sredstva, ki unièujejo vse življenje,
tudi viruse in bakterije, ki so znaèilni za okolje, v katerem živimo.
Posledica življenja v umetnem sterilnem okolju je padec odpornosti, saj
ravno obièajni stik z mikrobi sproža reakcije imunskega sistema in
razvoj odpornosti. Èlovek mora postati odporen na domaèe okolje. Seveda
pa moramo loèevati med higieno in sterilnostjo. Torej: higiena ? da,
sterilnost ? ne.
NEVARNOSTI IZ DOMAÈEGA ?LABORATORIJA?
Pa sploh veste, kaj vse imate doma, v shrambi med èistili in v
kopalnici pod umivalnikom? In predvsem ? kaj vse te steklenice,
plastenke in razpršilniki vsebujejo? Ste kdaj napeli oèi in prebrali
tudi opozorila, kot so: ?Zdravju škodljivo? ali ?Lahko povzroèi hude
poškodbe kože in oèi? ?
Povpreèen potrošnik je zelo slabo pouèen o vseh potencialnih
nevarnostih in tudi uèinki predpisane državne kontrole in
institucionalnega nadzora so omejeni. Posledica takega stanja je vrsta
problemov, od neprièakovanih nesreè do zastrupitev, od alergij do
številnih drugih zdravstvenih problemov. Belilna sredstva so zelo
uporabljena. Èe pride tako sredstvo v stik s kislinami, se razvijejo
plini, ki vsebujejo klor, ta pa je izjemno strupen. Elementarni klor,
ki ga vsebujejo številna èistila, je eden najbolj agresivnih elementov,
ki pri vdihavanju moèno poškoduje sluznico. že koncentracija 5 ppm
klora povzroèi razjede zobne sklenine, vnetje sluznice in poškodbe
dihal. S klorirano vodo pa nikakor ne izpirajte zelelnjave, ker takrat
nastasjajo izjemno kancerogeni trihalometani in snovi, ki se imenujejo
MX in DCA. Sredstva za èišèenje keramike vsebujejo natrijev hidroksid
ali pa natrijev hipoklorit, ki lahko že ob hitrem mešanju z vodo
povzroèi eksplozijo. Najmanj, kar se zagovorniku sterilnosti lahko
zgodi, je, da dobi v obraz vsebino stranišène školjke. Hitre
eksploziije povzroèa tudi mešanica snovi, ki vsebujejo klor in alkohol,
ob tem nastane alkilhipoklorit, ki pod vplivom toplote eksplodira.
Èistilna sredstva pri termiènem razpadanju tvorijo celo vrsto strupov,
med katerimi je najbolj nevaren fosgen, ki so ga med prvo svetovno
vojno uporabljali kot bojni strup. Za odstranjevanje rjastih madežev
nam industrija ponuja pripravke, ki vsebujejo strupeno oksalno kislino
ali pa izjemno agresivno fluorvodikovo kislino. Slednja povzroèa
opekline kože in razjede, ki poškodujejo celo kosti. Potencialnih
nevarnosti pa je še veè.
O NEZAžELENIH UÈINKIH SE POSVETUJTE ?
Katere sestavine vsebuje posamezno èistilo in kako ga pravilno
uporabljamo, mora biti navedeno na embalaži. Problem pa je v tem, da
veèina obièajnih uporabnikov teh podatkov ne prebere dovolj pazljivo.
Velikokrat tudi zato, ker jih ? ne more. Po evropski zakonodaji morajo
biti navodila in opozorila na embalaži napisana z vsaj 2 milimetra
velikimi èrkami. Proizvajalci se sicer tega v glavnem držijo, a ni vse
odvisno le od velikosti èrk. Dogaja se, da je pisava tako stisnjena in
težko èitljiva, da besedila brez poveèevalnega stekla sploh ni mogoèe
prebrati. Dodatna težava so napisi v številnih jezikih, saj je
slovenski trg premajhen, da bi se izplaèalo zanj izdelovati posebno
embalažo. Toda v množici razliènih jezikov in pisav je navodilo v
slovenšèini težko najti. Vèasih pa še trgovci preko najpomembnejših
napisov nalepijo druge nalepke.
Zato bi morali dobro poznati vsaj simbole za opozarjanje nevarnosti za
nevarne snovi in pripravke, še zlasti zato, ker lahko po vstopu v
Evropsko unijo tudi najbolj agresivna èistila, celo tista z oznako
?jedko?, spet kupujemo v vseh trgovinah z mešanim blagom. Grafièni
znaki za opozarjanje na nevarnosti so èrne barve na oranžno-rumenem
ozadju, pod njim pa mora biti napis, ki pojasnjuje pomen simbola.
Sicer pa velja:
Kupujmo èim manj èistil, ki imajo oznake za opozarjanje na nevarne snovi. Èe se jim že ne moremo izogniti, kupimo manj nevarna.
Doma uporabljajmo samo èistila, ki so namenjena uporabi v gospodinjstvu
in jih dobimo v obièajnih trgovinah. Sredstva iz specializiranih
trgovin ne sodijo v domaèo shrambo.
Kemikalije ne izpostavljajmo soncu in toploti.
Ob èišèenju prostor zraèimo.
Zašèitimo dihala in roke.
IZ ÈISTILNICE NAJPREJ NA SVEž ZRAK
Podatkov o tem, kakšne so negativne posledice uporabe najrazliènejših
èistil na zdravje prebivalcev, pri nas ni. Specialisti medicine dela
zbirajo podatke o zdravstveni ogroženosti ljudi, ki so pri svojem delu
izpostavljeni kemikalijam. Podatkov o vplivih kemiènih snovi pri
vsakdanji uporabi v gospodinjstvu pa pri nas ne zbira nihèe. Mnogi
raziskovalci pa poudarjajo, da smo nevarnim snovem najbolj
izpostavljeni doma. V naših stanovanjih so strupene snovi, ki jih ne
vohamo in ne zaznavamo, delujejo pa poèasi in zanesljivo. Simptomi so
neizraziti, kronièna utrujenost, glavoboli, slabosti in boleèine,
neodpornost ter psihiène motnje. Morda se potolažimo z diagnozo
vseobsegajoèega stresa in živimo dalje, bolje pa je, da poskušamo
poiskati vzrok in ga odstranimo.
Nekaj nevanosti na katere veèina verjetno doslej ni pomislila: klor
povzroèa vrsto obolenj in aterosklerozo, ubija normalno èrevesno floro,
ki tvori vitamin b12, unièuje vitamin E, ki je bistveni antioksidant,
torej je klor posredno kancerogen. Klor tajnša steno kapilar, posredno
pa dviguje raven holesterola. Zato moramo ob prhanju s klorirano vodo
nujno zraèiti kopalnico. Znan je tako imenovani Kawasakijev sindrom, ki
ga predvsem pri bolj obèutljivih otrocih sprožajo èistila za preproge
in talne obloge. Znaki so boleèine v trebuhu, bruhanje, vroèina in
driska. Med tisoèi otroki, ki imajo naveden simptome, jih kar 50 umre.
Kancerogeni metilenklorid dobimo v razmašèevalcih, pršilih za èevlje in
celo tako ljubki snovi, kot je umetni sneg, s katerim okrasimo božièno
drevesce.
Mnogo osvežilcev zraka vsebuje kancerogeni paradiklorbenzen. Tudi
oblaèila, ki smo jih dali v èistilnico vsebujejo tetrakloretilen, ki je
kancerogen. Ko prinesemo obleke iz èistilnice, jih najmanj 12 ur
obesimo na sveži zrak.
CENEJE BOLJ ZDRAVO
Sploh pa je današnja odvisnost gospodinjstev od kemiènih popoln absurd.
Raziskovalci so namreè ugotovili, da med sodobno gospodinjo in tisto iz
leta 1920 ni nobene razlike. Obe za èišèenje stanovanja porabita enak
èas. Sodobna gospodinja torej ob množici kemikalij in pomoèi številnih
naprav in prikljuèkov ni niè na boljšem. Prav obratno. Nekdaj so živeli
ob bistveno manjših stroških v bolj zdravem domaèem okolju. Obstajajo
uèinkovita in popolnoma nenevarna sredstva, ki dajejo enake uèinke kot
nevarne kemikalije.
POSKUSITE
1. ZA DEZINFEKCIJO in èišèenje stranišèa ter kanalizacije uporabimo polovico skodelice boraksa, ki ga raztopimo v 4 litrih vode.
2. ZA ODMAŠITEV stranišènih odtokov uporabimo mešanico èetrt skodelice
sode in pol skodelice kisa. Odtok nato zatesnimo in izperemo z vroèo
vodo.
3. NEPRIJETNE vonjave odstranimo s pršilom, ki ga pripravimo tako, da nekaj kapljic peperminta kanemo v èetrt skodelice kisa.
4. UMAZANA okna oèistimo z raztopino ene skodelice kisa v 4 litrih vroèe vode.
5. MADEžE od vina odstranimo s soljo; madeže od trave, katrana in olja
odstranimo z evkaliptovim oljem; madeže rje pa s soljo in sokom limone.
6. TLA ÈISTIMO s skodelico kisa v vodi ali pa s pol skodelice boraksa, raztopljene v 8 litrih vode.
7. UMAZANE in zamašèene peèice ter štedilnike oèistimo s sodo, soljo in
vroèo vodo. Sol primešamo vroèi vodi in nanesemo na površino, ki jo
poškropimo s sodo in pustimo do jutra. Zjutraj oèistimo površino z
abrazivno krpo in izperemo s èisto vodo.
(Zvezdana Bercko)
0
0
