Aritmije v ožjem pomenu so motnje srčnega ritma, ko srce bije neredno (kar je precej bolj nevarno, kot, če bije samo hitro). Če gre samo za hitro, a redno utripanje srca, to ni neka urgenca, razen če je frekvenca nad 120 in to traja. Mnogokrat se ob tem (sploh po kakšni močnejši kavi) pojavljajo tudi ekstrasistole, izredni srčni utripi, ki ne "pašejo" v redni ritem srca. Vse ženske s takimi težavami naj si poleg EKG-ja dajo preveriti še ravni ščitničnih hormonov, ker je to nemalokrat edini simptom preveč dejavne ščitnice. Če pa je srčni ritem izrazito nereden (presledki med utripi neenakomerno dolgi), je treba čimprej k zdravniku, da se izključijo kake resnejše motnje ritma, ki pa lahko (v nekem majhnem odstotku) ogrožajo življenje. Enako velja za sicer reden utrip, katerega frekvenca pa (v mirovanju) presega 160 in to traja. Za znižanje frekvence (v mirovanju) rednih srčnih ritmov se lahko poslužimo takoimenovanih Valsalvinih manevrov, eden od njih je, da globoko vdihnemo in ta vdih nekaj sekund (vsaj 10) zadržimo, to običajno dosti uspešno vsaj začasno frekvenco zniža. Drugi že presegajo pisne opise.
Mnogo ljudi živi s pulzom preko 100 leta in leta in jim nič ne manjka. Na strani nekega fitness kluba sem zasledila neumnost, da ljudje z višjim (ne previsokim) srčnim utripom do te mere obremenjujejo svoje srce, da jim to skrajša življenje. Določeni zelo trenirani športniki imajo zaradi svoje izjemne kardialne rezerve v mirovanju res nizko srčno frekvenco, ni pa treba k temu stremeti (tudi nimamo vsi potenciala, da bi to dosegli).