nadpovprečnim uspehom in super samoiniciativnostjo brez težav najdeš
službo. Sama sem še ena FDV-jevka (obljubila sem si, da moj otrok za
FDV ne bo slišal!). Imela sem nadpovprečen uspeh, objave v priznanih
znanstvenih revijah, več kot pol leta sem intenzivno (včasih sem se že
počutila, da se vsiljujem) iskala službo in delala magisterij. Lahko
rečem, da sem bila dva meseca stran od depresije, ker sem med čepenjem
doma lahko samo ugotavljala, da je vse moje dosedanje delo in trud
ničvredno. Sedaj hvalabogu službo imam, a ni šlo brez poznanstev oz.
osebe, ki se je osebno zavzela zame in lobirala, ker je poznala moje
kvalitete.
Tako da se mi zdi stanje resnično grozljivo. Ljudje, ki so nadpovprečno
uspešni (imam še cel kup takih kolegic, ki so še vedno brez službe),
vseeno ostajajo brez služb. To pa zato, ker fakultete (tu mislim
predvsem na FDV) bodočim delodajalcem niso sposobne predstaviti
študijev in študente prek prakse povezati z njimi. Lahko rečem, da je
bil moj študij zelo zanimiv (mednarodni odnosi) in da se stvari, vsaj
kar se te smeri tiče, spreminjajo na bolje, a vseeno FDV kot tak
odsvetujem. Na FDV-ju je cel kup nekih neperspektivnih smeri, ki imajo
množičen vpis, ker so ponavadi brez omejitev (politologija,
kulturologija), ki izobražujejo ljudi za brezposelnost. Moj nasvet:
stran od FDV-ja.
Saša