Problem s fantom

Imam problem s fantom, kar je že pripeljalo tako daleč, da že nekaj časa razmišljam, da bi ga zapustila.

Skupaj sva dve leti. Sicer ne živiva skupaj, vendar se običajno zvečer dobiva in spiva skupaj. Problem se pojavlja že od začetka, ampak sem mislila, da se bo sčasoma kaj popravilo in nisem želela pritiskati. Bom razložila na primeru... Zelo me moti, da kadar se dogovoriva, da se vidiva, se on enostavno ne prikaže, ker je moral medtem skočit na pijačo s kolegom (ali kolegi, ki jih je srečal). In potem ga ponavadi cel dan ni. Nimam nič proti če gre kam, vendar se mi zdi normalno da če si z nekom dogovorjen, da mu sporočiš če pride do spremembe. Kolikokrat sva se na začetku dogovorila, da bova zvečer skupaj in je on rekel grem samo na eno pijačo, pa se vidiva in potem ga ni bilo celo noč. Če sem rekla, da se mi to ne zdi lepo kar počne, naj raje reče danes me ne bo se jutri vidiva, se samo zdira in me obtožuje, da mu ne dovolim nikamor!!! Halo!!! A sam mi piše smse za 15 minut bom doma in potem ga ni 8 ur. Na začetku sem ga še kdaj poklicala, če sploh misli prit, ker se mi zdi neumno čakat, ko bi medtem lahko počela kaj drugega. Zdaj pa ga pustim bo že prišel če bo. In potem me sam pokliče in govori zdaj grem od tu in potem ga zopet ni nekaj ur. Sem pač oseba, ki da veliko na to da se držim tega kar rečem in to pričakujem tudi od drugih, predvsem če se z nekom nekaj dogovorim.
To se sicer ne dogaja vsak dan, sigurno pa se zgodi parkrat na mesec. Bilo je milijon podobnih primerov in vedno ima nek izgovor. Na koncu sem pa seveda jaz kriva, ker sem tak zmaj.

Zaradi tega sem izgubila zaupanje vanj, občutek imam da mu ne morem ničesar več verjet. Kot da se samo jaz trudim za nekaj on pa vztrajno vse podira. Včasih se mi zdi, da počne namerno to kar ve da me bo jezilo. Npr. če bom jezna ker ga čakam njega pa dolgo ni domov, bo iz principa ostal še dlje. Kao da bo on dokazal svojim kolegom, kak frajer je, da on ne naredi nič kar mu punca reče, da on ni neka copata.


Sama vem, da tudi če sem s kolegicami, in sem dogovorjena z njim, da kam greva, znam reči se dobim s fantom, on pa kot da ga je sram. Ne vem več no.Čeprav on govori da me ima rad itd. tega sploh ne verjamem več.

O tem sem se skušala z njim pogovorit, a vedno za vse krivi mene, kot da ni nič narobe z njegovim obnašanjem, kot da je to normalno in moram jaz to razumet. Iz meseca v mesec je slabše, jaz pa nimam več živcev za tako norčevanje.

Se samo meni zdi ali je pri svojih 29 letih še zelo nezrel in nepripravljen na resno zvezo??

Nisem več ravno najbolj rosno mlada in želim ob sebi nekoga na kogar se lahko zanesem in mu zaupam, ne pa da nikoli ne bom vedela ali bo ali ne. Bom poslala moža po plenice in ga sploh ne bo več domov, ker se ga gre napit:javascript:emoticon(':)')

Kot si napisala, pogovorila si se že z njim... Ne vem, kaj ga je prijelo. A je že od začetka tak? Mogoče se enostavno boji resne zveze in se je preveč začel zavedat, da bo ob svobodo čedalje bolj, če bo pustil (ne vem, zgolj razmišljam). Reci mu, da ga začasno zapuščaš ker to ne pelje več nikamor in če se je pripravljen spremenit se boš vrnila, če pa ne - pa naj ima svoje pivske kolege in z njimi preživlja večere, ane? Dve leti zveze sicer ni neka strašna doba, ampak ja, glede na njegova leta bi se MORAL drugače obnašati.
Nič nisi napisala, če mu sicer kej težiš če gre ven oz. si mu kdaj, ali pa če ga stalno klicariš kje je, pošiljaš sms kdaj pride... Če tko delaš, delaš narobe.
Jaz bi naredila takole; zmenjena sva npr. ob 22h - če ga ni, ga pokličem kje je in če mi reče, da pride čez 15minut, počakam 15minut - če ga ni, grem ven sama ali pa pokličem prijateljico/prijatelja in greš na pijačo z njimi. In ga ne kličeš kje je, niti ne zganjaš panike. Potem pa, če bo prišel kasneje bo pač videl da te ni in se bo mogoče začel zavedat, kaj dela...Ali pa tudi ne. V tem primeru - se ne ukvarjaj z njim, nekje te čaka boljši.

Od začetka je že tako. Včasih sem ga še poklicala kdaj bo prišel če sploh bo, zdaj ga pa ne več. Pustim ga, drug dan ko se slišiva pa se obnaša kot da ni nič narobe, mene pa take stvari prizadenejo, ker imam občutek kot da me je pustil na cedilu. Če mu kaj rečem, pa tako spet ista pesem.

Rada bi samo prebrala vaša mnenja, ker sem sama malo preveč subjektivna v tej situaciji.

Kot sem rekla razmišljam o koncu ker na dolgi rok biti z nekom, s kom se ne moreš niti pogovorit... Nima smisla.

 Sploh nisem uspela prebrat do konca tvojega posta, ker me je že prvi odstavek čisto znerviral. Jaz bi totalno popi, če bi mi to delal. Kakšno nespoštovanje in zaje v glavo! In to pri 29-ih letih?! Dvomim, da se bo kadarkoli spremenil, zato sploh nima smisla, da mu "težiš" oz. razlagaš, zakaj te to moti itd. Pa saj se mi zdi, da sama pri sebi že točno veš, da je vajina zveza pri koncu in da si zaslužiš mnogo več. Samo še odločiti se moraš in rečt adijo

Medeira* Vidim, da razumeš mojo jezo. Tudi meni se zdi to skrajno nespoštljivo in neodgovorno. Mi je kar lažje da vem, da nisem samo jaz tak živec, ki se hitro razjezim :).

Sploh pa ko vidim, da se nekdo norčuje


Sem pomislila celo na to da bi mu "vrnila" samo da vidi kako je to, ampak se mi ne da spuščat na tak nivo. Enostavno to nisem jaz.

quote:2c118b23ac="madeira*" Sploh nisem uspela prebrat do konca tvojega posta, ker me je že prvi odstavek čisto znerviral. Jaz bi totalno popi, če bi mi to delal. Kakšno nespoštovanje in zaje v glavo! In to pri 29-ih letih?! Dvomim, da se bo kadarkoli spremenil, zato sploh nima smisla, da mu "težiš" oz. razlagaš, zakaj te to moti itd. Pa saj se mi zdi, da sama pri sebi že točno veš, da je vajina zveza pri koncu in da si zaslužiš mnogo več. Samo še odločiti se moraš in rečt adijo

Podpis.
(pa še en izraz mi je padel na misel, pa ga bom raje zadržala zase)

Ah, da boš čas zapravljala še za to, da mu vrneš... Tudi meni se zdi, da je ta vlak že speljal. Če je tako že od začetka, ne vem kaj še delaš z njim? ... On očitno še dolgo ne bo pripravljen na resno zvezo kot si jo ti predstavljaš oz. ne bo znal sprejemat odgovornosti, ki jih resna zveza prinese.

A se ti hecaš? Jaz pa mislim, da si noro potrpežljiva, da že dve leti to prenašaš

Ja, vračanje nima smisla. Nihče ne bi imel nič od tega. Samo čimprej stran in obrnit nov list v življenju. Pa ne vzet teh dveh let kot izgubo časa, ampak kot pomembno izkušnjo

Čisto nič ne pretiravaš, seveda te kaj takega pogreje, sploh, če se redno dogaja in ga sploh ne gane, da te to moti (jah no sh*t). Nekateri ljudje so res flegmatiki in se prepustijo toku, ampak da pa takole kenslaš svojo punco za vsakega, ki ti prekriža pot, je skrajno ignorantsko in tega ti ni treba prenašati, sploh po dveh letih vztrajnega ponavljanja enakega vzorca. Za razliko od drugih pa mislim, da bi mu mogoče pomagalo odpreti oči, če bi njegove fore začela izvajati še ti, pa ne iz otročjega maščevanja, ampak zato, da bi na lastni koži doživel, kako boli, če te nekdo gladko odpika, čeprav sta bila dogovorjena. Mogoče bi se kaj zamislil in se poskušal spremeniti. Čeprav, roko na srce, če ga prosiš že dve leti, pa nič od tega, verjetno tudi to ne bo pomagalo. Nima si smisla uničevati življenja pa se sekirati zaradi tako nezrelega tipa, življenje je prekratko! Pa vso srečo no, uredi tako, da bo tebi najbolje!

Podpis.
(pa še en izraz mi je padel na misel, pa ga bom raje zadržala zase)

Podpis.
(pa še en izraz mi je padel na misel, pa ga bom raje zadržala zase)

Joj hvala punce za vso podporo. Res mi veliko pomeni, ker sem bila že na tem da je nekaj narobe z mano, da tega ne razumem

Že na začetku sem mu povedala, da me to moti, ampak nisem želela, da zato ker pač ima punco mora spremenit svoje življenje. In sem mislila, da se bo sčasoma samo uredilo.Krivična bi bila če bi rekla da je drugače slab fant, v družbi vedno zgovoren, kar se tiče službe priden in ambiciozen, z njim ni nikoli dolgčas, vedno se imava veliko za pogovarjat, imava podobne vrednote, ampak to me pa res mori. Veliko sva skupaj doživela in ne bi mogla reči, da se nisem čutila ljubljeno, ampak to meče grdo luč na vse, podirajo se temelji (zaupanje, zanesljivost, podpora, razumevanje itd) vsakega normalnega in zdravega odnosa.

Se strinjam s predhodnicami, Sasa83 tvoj fant je izključno in samo za nogirat brez vsakršnega premišljevanja.Nikakor pa ne razmišljati za kakšno resno razmerje (zakon , otroci), ker če mu je že sedaj vse to tako obremenjujoče, kaj bi mu bilo šele kasneje. Verjetno si ne želiš moža, ki ti bo obljubil, da gre čez 10 minut po otroka v vrtec nakar tega ne stori še nadaljne 2 ure. Čimprej zbeži stran, pa če se ti zdi še tako težko, bo pa to dejanje dobra naložba za tvojo prihodnost.

Nisem tip človeka, ki kar odneha in puško vrže v koruzo.definitivno ga pa ne mislim silit v nič. Menim, da se da s pogovorom in voljo vse rešit, ampak se je treba pač pogovarjat in stvari sproti reševat, ne pa pometat pod preprogo.

Sama pri sebi vem, da tega ne bom več dolgo prenašala, ker ne zmorem. Skušam pač čim manj pozornosti polagat nanj. In čez čas ko mi bo že vseeno kje je in s kom, takrat bom lahko odšla brez da bi se ozrla nazaj. V končni fazi mi je bilo že dovolj težko. Toliko da se malo poberem in oddaljim, ker sem kljub vsemu zelo navezana nanj.