... v popek rumenega tulipana. Vsi prebivalci države so postali nesrečni, saj popka kljub mnogim poskusom nikomur ni uspelo odpreti.
Modreci so se trudili, da bi razvozlali urok; najlepše perzijske ženske so tulipanu pele pesmi, ga zalivale z vinom in vodo iz gorskih rek. Kljub vsem prizadevanjem ni nič pomagalo - cvet se ni odprl. Vladar Perzije je nato obljubil veliko bogastvo tistemu, ki bi lahko odprl popek uročenega tulipana. Toda noben od tistih, ki so se poskušali dokopati do sreče, ni bil uspešen. Zdelo se je, da se sreča nikoli več ne bo vrnila v Perzijo.
Nato pa se je zgodilo nekaj presenetljivega. Nekega jutra se je majhen deček, sin služkinje vladarja, igral v vrtu palače. Otrok ni ničesar vedel o tulipanu in njegovem prekletstvu, zato je cvet preprosto vzel v roke, se nasmehnil, nato pa se razveselil z iskrenim otroškim smehom. Stražarji palače so že hoteli ubiti otroka, ko je nenadoma tulipan razkril svoje cvetne liste. Iskren otroški nasmeh je bil sposoben odstraniti prekletstvo in v Perzijo se je vrnila sreča.
Od takrat šopek razprtih rumenih tulipanov simbolizira srečo in čarobno moč iskrenega otroškega smeha, ki lahko premaga vsa prekletstva.
