Mislim, da je kompromis in tvoja odločitev, da boš zraven, edina pravilna v dani situaciji. Pazi samo, da otroci ne bodo preglasni, ker lahko to hrčka, ki ni navajen vrišča malce zbega. želvi verjetno ne bo hudega, samo res pazi na ugrize.
Jaz sem načeloma proti razkazovanju mojih živali malim otrokom, če pa že pa samo pod nadzorstvom. Oskar se vedno skrije, kadar imamo na obisku otroke in niti pod razno se ne pusti pobožat. živčni zlom pa doživi, če od sestrične sin, star 3 leta, vrešči in cvili za njim. Ponavadi se skrije in ga še kakšno uro ni na spregled. Verjetno bi bilo drugače, če bi bil navajen malih otrok. Gal je pa popolnoma nor na otroke, sploh na tiste ta male, ki so skoraj manjši od njega in se popolnoma razneži, če ga božajo. Pri tem ne sitnarim, nikoli pa ne pustim da bi se Gal sam igral z otroki. Sosedovim otrokom sem tudi povedala, da lahko pridejo na dvorišče in pobožat Gala, ampak morajo vedno pozvonit in vprašat če smejo. To se je izkazalo kot zelo dobra odločitev (čeprav so me na začetku vsi čudno gledali) saj se je vsaj 5x zgodilo, da je prišla sosedova punčka in imela v rokah kakšne ostanke hrane ali pa pol svojega sendviča ali sladoled in mirno rekla, da je Galu prinesla darilo. Potem smo ji dopovedali, da mu lahko da kakšno "darilo" ampak samo njegove piškote. In sedaj kdaj pozvoni in reče:" Teta, a das bonboncka za Gala?"
Katja, moram ti priznati, da mojim pujskom že sama vožnja in prekladanje sem ter tja povzroča stres, tako da, če se le da to prakticiram samo ob najnujnejših primerih (veterinar ali daljša odsotnost). Drugače je s psičko, ki je navajena vožnje in gre celo zelo rada pogledat kakšne nove kraje in spoznat ljudi...Moje mnenje je, da je tem živalicam tak dogodek stresen. Na želve se ne spoznam, ampak hrčki pa so kar občutljivi glede tega. No, ampak če si se že odločila, je ta varianta veliko boljša, da si tam skupaj z živalico in jo potem tudi odneseš.
Tudi jaz ne bi posodila svojega zekota za obisk vrtca. že ko pridejo na obisk 4je nečaki (starost 2 leti in pol, 5 in 7 in 8), se skrije v najtemnejši kot in čaka, da "napad" mine. Pač ne mara kričanja in ko ga nečaki zagledajo, se začnejo dret: "zajček, zaaaaaaajčeeeeeek!!!" To pa njemu ni ravno v veselje in samo beži pred njimi. Pa drugače ni plašen. Ko pridejo kakšni odrasli na obisk, ji pride sam povohat. Samo dretja in vpitja pa res ne mara.