Zanositev in nosečnost

živjo nosečke! Jaz sem spet po enem tednu v službi. Prejšji teden sem bila doma, ker sem se grozno slabo počutila in skoraj vsak dan mi je tekla kri iz nosu. Razlog vsega je bil ta da sem izredno slabokrvna. Sedaj je že bolje, veliko sem počivala, pridno jem železo in ostale vitaminčke.

 

Nekaj pa me skrbi: a je normalno da me občasno boli, tišči in špika v spodnjem delu trebuha? Pa ni od prebave, to sem izključila.

 

Naslednji pregled imam 14. novembra, kar bo verjetno morfologija, potem sem se pa naročila še na dodaten pregled v 22. tednu v Dravlje-kot samoplačnica. Komaj čakam da spet vidim kako se razvija moja pikica in če je slučajno spremenila spol

 

Sedaj sem že kar lepo okrogla in normalnih hlač ne zapnem več tako da sem zreducirala garderobo na par nosečniških hlač, ampak bo že.

Pa groza me je tehtnice vsakič ko jo vidim... Sedaj smo pridelali že 4 kg in gre vsak dan gor....

Hey !

 

Špikanje je čisto normalen pojav, ki se bo pojavljal skoraj celotno nosečnost. Razlog pa je v tem, da se maternica vedno bolj razteza ko otroček raste. Pojdi v lekarno in vzemi šumeče tablete Magnezij ( Biofar ), meni  zelo pomagajo in tudi G mi je svetovala, da je priporočljivo, da se jih jemlje kar celotno nosečnost.

 

Kar se pa tiče teže, se pa kar navadi na to, da vedno ko te bodo pri G tehtali, ti bo več pokazalo . Jaz malo pazim kaj jem, drugače se pa ne sekiram več glede teže, saj bom za to poskrbela že po porodu, sedaj mi je pa veliko bolj važno, da se malček dobro in pravilno razvija in da mamica srečna in vesela uživa v nosečnosti .

 

Jaz pa že takooooo težko čakam jutrišnji dan, ko imam pregled, da to ni res .

Spelly, kako je bilo? Ali je mali škratek že v štartni poziciji?

Hey !

 

Mali je sicer že pripravljen na to da pride ven, ker ima glavico že precej nizko, ampak kaže, da bo še malo počakal - hvala bogu !

Sedaj moram en teden še bolj počivati, potem po 37. tednu pa moram začeti migati - hoditi na sprehode,.... da ne bom navsezadnje čez rok rodila ( samo tega ne!!! ). Ker če se otroček rodi po 37. tednu se šteje že za donošenega, zato ni panike če drugi teden že rodim  ( ko bi le...).

 

Drugače ste pa slišale kakšen kaos je v porodnišnicah, da jim blazno primanjkuje stvari, ker je toliko otročkov ( fantki nosijo roza hlačke )!!!

a to velja za ljubljansko porodnišnico? Ker sem slišala od kolegice ki je prejšnji teden rodila, da je skoraj na hodniku rodila, ker je bilo vse zasedeno in kasneje so jo poslali domov po 3 dneh, kljub temu da je imela kar resen zaplet med porodom in je izgubila 2 l krvi in je bila ful boga. Razlog naj bi bilo pomanjkanje postelj...baje.

 

 

Super, da je vse ok. Ti kar pridno počivaj in uživaj .

Ne vem, na splošno naj bi bilo v vseh porodnišnicah precej zasedeno stanje, za Ljubljansko sem pa slišala ja, da imajo probleme z oblačili, prostorom,...

Upam, da je v Kranju kaj boljše ....

 

V katero porodnišnico nameravaš ti iti Smrketa?

isto kot ti-v Kranj. Sem namreč blizu doma, pa še ena družinska znanka dela tam, tako da upam da bo vse ok. Zadnjič mi je ena kolegica tako hvalila Kranj (rodila je 3 mesece nazaj) da sem se sedaj še bolj trdno odločila. Če pa bo karkoli narobe proti koncu ali pa da bo potreben CR... bom pa verjetno šla v Ljubljano.

 

Še nekaj sem se spomnila-vsaka od nas bi lahko napisala male prigodice, ki si jih bo zapomnila za vse življenje in so povezane z nosečnostjo. Jaz sem jih nekaj že doživela:

- ko sem povedala moji mami mi najprej ni verjela, potem ko je videla slikco je začela jokat

- ko me je en kolega po določenem času spet videl in se mi še ni poznalo, je toliko časa mencal okoli mene, da me je končno vprašal, kako to da imam kar naenkrat takšno oprsje

- moje prehranjevalne navade so dobile nove razsežnosti: reklame za hrano name sedaj zares magično delujejo

- kave ne smem videti niti zavohati

- na ulici prepoznam skoraj vse modele vozičkov

- še pred pol leta mi je bila baby terminologija v stilu "lupinica, kengurujček, palček zavijalček..." popolna znanstvena fantastika, sedaj se pa lahko že suvereno pogovarjam o tem

- moji bližnji me stalno crkljajo

- prvič v življenju imam trebuh in sem ponosna na to

- kolegica, ki je še pred pol leta slovesno izjavljala da ne bo imela nikoli otrok, me skoraj vsak dan vpraša kako sem in z velikim zanimanjem spremlja vse v zvezi z dojenčki, tako da je postala že pravi strokovnjak

-....

če se še kaj spomnim bom pa dopisala.

Meni je ostala samo ena taka bolj smešna:

 

- ko sem bila že bolj na koncu nosečnosti, sem se na parkirišču, s trebuhom zataknila med ogledali dveh avtomobilov.

Čestitam Moja za uspešno opravljen pregled .

 

Ja tudi meni bo tale nosečnost ostala v lepem spominu in vem, da se bom večkrat nasmejala svojim prigodam:

- do nosečnosti nisem nikoli v življenju marala kalamarov ( dobesedno so se mi gnusili ), v nosečnosti pa so mi tako zadišali, da jih jem vedno ko gremo kam v gostilno

- stvari ki sem jih prej imela rada ( sirova žemlja, kava,..) so mi začele tako smrdeti, da jih nisem mogla niti videti, kaj šele vohati. No to je bilo najhuje v začetku nosečnosti, sedaj že veselo pijem kavico

- neki varnostnik naju s fantom ni hotel spustiti v nek kamp ( na obisk k prijateljem ), ker naj bi po novem to lahko naredil šele po 13. uri ( midva pa sva bila tam že dopoldne ). In jaz vsa jezna stopim s tem že kar velikim trebuhom ven iz avta in začnem gledati morje in piti vodo, nakar pride varnostnik do mene in reče, da to je pa tako lepo videti ( trebušček ) da se je čisto raznežil in naju je nemudoma spustil v kamp .

- v nekaterih lokali se mi je zgodilo, da sem dobila občutno večjo porcijo sladoleda kot ostali, ali pa zraven bele kave še veliko več piškotkov - ostali pa enega .

- no o poznavanju vozičkov in njihovih tehničnih lastnostnih pa tudi raje ne bi  .

 

No pa še veliko pozitivnih stvari bi se lahko našlo!

Edino za kar mi je žal oz. hudo v nosečnosti je odnos sestre do mene. Ker je skrajno nerazumevajoč in jo v bistvu moja nosečnost sploh nič ne zanima ( niti enkrat me še ni vprašala kako sem, kako se mali razvija,... NIČ!!!!). Enkrat sva imele še celo skupaj pregled pri G, pa me ni nič vprašala kako je z malim, če je kaj novega,....karkoli. V glavnem čisto brez interesa . Ker meni je pa hudo, da je tako, ker sva se drugače dobro zastopile, hodile na kavico,... sedaj pa je tega konec. Nekaj časa sem jih še sama govorila kaj se dogaja, ji kazala slike, sobo,... ampak ko vidiš, da jo več kot očitno ne zanima ti tudi to postane brezveze. Tako da sem sedaj tiho in od mene ne izve nič, vpraša pa tudi ne.

 

žalostno, ampak tako je.  

Joj, Spelly glede odnosa tvoje sestre ti pa verjamem da te boli. Sploh, ker je nosečnost izredno čustveno obdobje in so te  stvari in medsebojni odnosi veliko bolj pomembni. Ali je tvoja sestra starejša ali mlajša? Mogoče je pa ljubosumna na tvojo srečo in prihajajočega dojenčka? Če ne drugače jo bo verjetno pogled na malega nečaka odtajal? Upam, da bosta uspeli rešiti vajin odnos oz. ga na novo vzpostaviti.

 

Pri nas je pa ravno obrnjeno-z bratom se prej nikoli nisva dobro razumela, sploh hudo je bilo, ko sem bila v vezi z bivšim. Potem sem vezo prekinila in spremenil se je tudi najin odnos, ki se je nato, ko je on pričakoval dojenčico, še poglobil. Jaz sem na mojo nečakinjo prav ponosna in vsakič komaj čakam da jo vidim. Sedaj, ko sem pa jaz noseča, se pa obnaša (moj brat) kot da bi sam še enkrat postal očka in mi to ful veliko pomeni.

 

Spelly, boš videla, da bo še vse ok. Sicer pa je važno, da se imata vidva rada in da nestrpno čakata malega navihančka, sestra se bo že še navadila na novo vlogo tete

Smrketa hvala za tolažilne besede .

 

Ja ni lahko, ker je res ne razumem zakaj se tako obnaša. Stara je pa 21 let in ja, če bi bila mlajša bi razumela, ampak pri 21 letih pa se mi zdi tako obnašanje čudno .

Mogoče da se bo njeno obnašanje ob prihodu malega na svet spremenilo, ampak meni bo še vseeno ostal grenak spomin na to kar je bilo med nosečnostjo. Tega ne moreš kar pozabiti, ne moreš kar spregledati njenega obnašanja teh 9 mesecev. Tudi kar se tiče zaupanja, težko rečem zdajle, da potem se bo pa povrnilo, ker ko enkrat izgubiš zaupanje v neko osebo ga težko dobiš nazaj.

Ne vem, mogoče sem preveč pričakovala od nje, čeprav sama vem, da če bi bila ona noseča, da moj odnos do nje ne bi bil niti pod razno tak kot ga ima ona do mene. Na začetku sem še sanjala o tem, da potem, ko se mi bo pa trebušček že videl bo pa drugače.....bla bla bla. Nič se ni spremenilo . Sanjala sem o tem, da bo botrca otročku, da ga bo kdaj varovala, peljala na sprehod,.... sedaj je vse drugače....

Po eni strani sem se navadila na to, da jo moja nosečnost pač ne interesira, po drugi strani pa mi je včasih še vedno hudo, ko si predstavljam kako bi lahko bilo pa ni.

 

Ampak ja, važno je, da se midva s fantom izredno veseliva tega otročka in da se imava rada. Ker otroček bo sad najine ljubezni in tega ne more pokvariti nobena sestra.   

Hvala SPA  

 

Čeprav se jaz ne bi prav nič branila, če bi mali že sedaj prišel ven  - ga že takoooo zelo težko čakam .