Verjamete...?

Čez bermudski trikotnik vsak dan letijo letala in plujejo ladje
(mislim, da vsak ki leti v ZDA iz Evrope, leti čez ta trikotnik, ampak
nisem ziher, vem pa da je mami od mojega fanta letela čez). Tako da
dnevno se tam čez pelje veliko prevoznih sredstev, pa je vse ok.

Drugače pa verjamem v vesoljce, videla jih še nisem, ampak sigruno so
nekje, verjamem tudi v duhove, belo in črno magijo. Predvsem mi je to
zanimivo, da človek uporablja le 1% svojih možganov. To smo zadnjič
razglabljali s profesorjem na predavanjih. Vedela sem, da smo sposobni
uporabljati zelo malo svojih možganov, ampak da le 1%, si pa nisem
mislila. Sem mislila, da jih uporabljamo vsaj nekje 17 - 25%. 
Tako da če bi znali uporabljati ostalih 99%, bi nam bilo jasno marsikaj.

Vesoljci 100% obstajajo. Kaj niste videle žitnih krogov poleti pri nas v Prekmurju?
Hecam se. Verjamem, da nekje v vesolju obstaja še neka oblika
življenja, kakšna je pa je vprašanje. Je pa imel moj profesor
geografije v gimnazije zanimivo teorijo o tem. Trdil je namreč, da so
nas nezemljani že večkrat obiskali, da jih znanstveniki skirvajo v
laboratorijih in jih preučujejo in da nas skušajo navaditi na njih in
njihov izgled, tako da jih že v risankah in filmih prikazujejo kot
zelena bitja majhne rasti. Včasih si je kakšnega zvrnil pred učno uro.
V večini primerov so razumne razlage za pojav žarečih krogel in nenadne
svetlobe na nebu. Lahko gre npr. za kroglasto strelo ali pa kaj
podobnega. Sva pa z očetom imela enkrat podobno izkušnjo. Smo  se
zvečer, ko je že bila tema peljali z avtom domov in se je na nebu
pojavila takšna čudna svetloba, ni bila kot strela, ker je trajala
predolgo, ampak je bilo bolj kot, da bi se začelo daniti. To je trajalo
nekaj sekund, potem pa je ta svetloba zanihala na levo in desno točno
tako kot nihalo na vrvici in nenadoma izginila. Z atijem sva se potem
večkrat hecala, da sva imela čast videti vesoljce, čeprav noben od naju
ni preveč verjel v to. Še zdaj sem mnenja, da bi se tudi za to našla
razumna razlaga.

Kar se pa tiče ostalih stvari pa verjamem le delno. Verjamem, da imajo
nekateri ljudje nadnaravne sposobnosti in verjamem v moč misli.
Verjamem, da svojci čutijo, ko jim umre kdo od bližnjih (tudi sama sem
to doživela) ali pa, ko je z njim kaj narobe oz. je v nevarnosti. Torej
verjamem v šesti čut, le da mu eni bolj prisluhnemo, drugi manj. Kar se
tiče Atlantide sem prepričana, da zopet obstaja kakšna razumna razlaga.
V preteklosti je bilo veliko ljudstev, ki so bili za tedanje čase
neverjetno napredni in razgledani in lahko je bilo tako tudi z
Atlantido. Torej lahko, da je Atlantida resnično obstajala in da jo je
resnično prizadela naravna katastrofa (se mi zdi, da so po cunamijih na
Tajskem govorili tudi o tem, da so možni cunamiji v Sredozemskem
morju), da pa je Platon vse to mogoče malo napihnil. Tudi za Trojo so
dolgo časa mislili, da obstaja le v Homerjevih epih.

Gita, po tistemu kar si napisala o uročenem sinu, so mi šli mravljinci po telesu

Sicer pa sploh ne vem kaj naj verjamem. Saj nekaj mora obstajati, ampak jst sem tak tip človeka da ne verjamem popolnoma dokler ne vidim. Nečesa takega kot je črna magija nočem pa nikoli videti, niti slučajno pa izkusiti na svoji koži

quote:09e2e14365=".:sonja:."

Angeli obstajajo, verjamem v njih....le srce je treba odpreti...