V tem trenutku sem si zaželel/a ... - II. del

Da bi imela malo več življenja v sebi in da bi se sprehajala z ob Ljubljanici v lepi poletni oblekici (seveda bi imela zraven še perfect postavo in toplo bi bilo). Tale večerna samota mi že preseda in ob takih trenutkih začnem mičken pogrešati življenje v civilizaciji.

Kdaj prideš? Takoj, zdele al prec?

Madoniš, veš kje je še Celje! Pomoje bi guznila, preden bi prišla s kolesom do tja. A bi blo bolje it kar peš do Savinje, se notr vržt in plavat?

Okey, pridem. Bo čez pol urce uredu? Bom pri cestninski čez ograjo splezala in poskusila kakšnega pridnega fantiča ali pa tovornjakarja zahaklat.

*em* ja matura je jutri in to matematika , js sm se pa odločla, da jo grem izboljšat ampak groza od groze, nič se nisem skor učila  

quote:b0bda6f22f="*em*"

Tako blizu Celja pa spet nisem. Sem pri zadnji cestninski, če se pelješ iz Lj proti Ce.

Drugače si pa že dolgo želim spet trenirati, občutiti pripadnost klubu, se zabavati na trenungu, v garderobi po treningu...ahhh kje so tisti časi...

*em* 21 let sem živela v Lj.

Joj, jaz imam pa danes toliko želj...želim si, da bi bil moj zdele pri meni, ne pa da je zunaj s svojim prijateljem. No se tolažim, da je ta prijatelj (ki bi bil po videzu prej prijateljica) tok dolgočasen, da se ma zihr še bolj bedno kot jaz.

Da bi bla ura 15, ker takrat pride moj k meni